Na referendumu nas bosta pri konoplji pravzaprav čakali dve zelo različni vprašanji: "Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene?" in "Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?"
Kako je zakonodaja trenutno urejena pri nas in kako denimo v ZDA ali pa v Nemčiji, kjer so uporabo konoplje pred kratkim legalizirali?
Če gremo najprej na medicinsko rabo: ta je pri nas omogočena že od leta 2017 na recept za na primer zdravljenje bolečin pri onkoloških bolnikih ter pri bolnikih z multiplo sklerozo, pa tudi za zdravljenje hudih oblik epilepsije. A tudi zdravniki sami priznavajo, da takšno zdravljenje le redko predpisujejo. Poleg tega pa vse izdelke in pripravke uvažamo.
A bolj kot za medicinsko v javnosti odmeva morebitna legalizacija za osebno rabo, ki je za zdaj torej še nelegalna, Policija pa tako piše denarne kazni v višini nekaj 10 evrov, če pri posamezniku odkrije do nekaj gramov marihuane za osebno rabo. Zaporne kazni pa sledijo proizvodnji, predelavi in prodaji. Če osebe to počnejo znotraj organizirane kriminalne združbe, jim grozi vse do 15 let zapora.
Pa poglejmo še v tujino, osebna uporaba je že dovoljena v 24 ameriških zveznih državah. V Kaliforniji na primer lahko vsak starejši od 21 let poseduje do 28 gramov posušenih vršičkov ali do osem gramov pripravkov. Prepovedana pa je na primer vožnja pod vplivom marihuane, pa tudi kajenje na javnih površinah, na primer v parkih ali v bližini šol.
In podobne omejitve so tudi nam nekoliko bližje. Do 25 gramov v javnosti ter do 50 gramov konoplje doma – takšne so omejitve v Nemčiji, kjer je dovoljeno tudi doma gojiti do tri sadike te rastline.
In kaj pravijo zagovorniki legalizacije pri nas? Predvsem, da bi s tem omejili črni trg, omogočili večji nadzor nad kakovostjo, obenem pa poudarjajo, da je evropski zakoniti trg s konopljo v visokem porastu. Do leta 2028 naj bi se kar podvojil, s tem pa prispeval tudi v državne blagajne.
Nasprotniki legalizacije, tudi velik del zdravniške stroke, pa ravno obratno. Da z legalizacijo črni trg ne izgine, predvsem pa, da se s tem ne zmanjša delež kajenja marihuane med mladimi.
In opozarjajo na škodljive posledice, tudi na primer zastrupitve, ki so pri nas v porastu, tudi med mladimi. V letu 2022 so v ljubljanskem kliničnem centru zabeležili 63 zastrupitev zaradi konoplje, leto prej 55, pred dobrim desetletjem pa 23.
Zagovorniki pa: z legalizacijo bi odstranili stigmo, ki so je sedaj deležni tudi bolniki, ki konopljo uporabljajo za zdravljenje, obenem pa, da izkušnje iz tujine kažejo, da se s tem število uporabnikov konoplje ne poveča.
KOMENTARJI (157)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.