Ledeni možje se bodo izneverili tradiciji, kaj to pomeni za prihajajoče poletje?

Najtoplejši zrak se bo po tej napovedi zadrževal nad Balkanom, kjer bodo temperature presegle povprečje zadnjih tridesetih let za več kot dve stopinji Celzija, kar bi nas močno približalo doslej najbolj vročemu poletju iz leta 2003. Letošnje poletje naj bi nad večjim delom stare celine zaznamovalo tudi veliko pomanjkanje padavin, to pa bi lahko še dodatno okrepilo vročino. Suha tla se namreč precej bolj segrejejo kot mokra. V preteklosti smo najvišje temperature izmerili ravno ob dalj časa trajajočemu suhemu vremenu.

Seveda na podlagi sezonske napovedi ne moremo sklepati, kakšno bo vreme v času našega dopusta. Dolgoročne napovedi namreč prikazujejo le najverjetnejše odmike različnih meteoroloških spremenljivk (temperatura, padavine, zračni tlak ...) od običajnih vrednosti za obdobje, na katerega se nanaša napoved, znotraj tega obdobja pa imamo lahko tako večja kot tudi manjša nihanja okoli pričakovanega povprečja. Tako nam bo letošnje poletje verjetno prineslo več vročinskih valov, a tudi krajša hladnejša in bolj deževna obdobja, ki pa bodo, če se bo napoved seveda uresničila, v prihodnjih mesecih prej izjema kot pravilo.

Kakšno vreme nam bodo prinesli prihodnji dnevi?

Nad Evropo se je v zadnjih dneh ustvaril velik temperaturni kontrast med ohlajenim vzhodom in občutno toplejšim zahodom celine. Medtem ko v zahodno in južno Evropo doteka zelo topel zrak, ki Iberskemu polotoku že prinaša temperature blizu 35 stopinj Celzija, se je nad vzhodni del celine spustila nova zaloga zelo hladnega zraka. Tukaj bodo danes popoldne temperature le okoli pet stopinj Celzija, med dežne kaplje pa se bodo ponekod pomešale tudi snežinke.

Pri nas se bomo v prihodnjih dneh počasi vzpenjali po temperaturni lestvici. Najtoplejši zrak se bo nad nami zadrževal v sredo, četrtek in petek, ko bodo temperature presegle 25 stopinj, na vzhodu države pa se bodo približale celo 30 stopinjam Celzija. Ob koncu tedna bodo temperature spet zanihale navzdol, a ohladitev, kot kažejo današnje napovedi, ne bo zelo izrazita.

Tudi v preteklosti so nas ledeni možje pogosteje kot s hladom razvajali s soncem in visokimi temperaturami. Zakaj temu obdobju potem sploh pravimo ledeni možje? Gre verjetno za spoznanje, da ravno sredina maja predstavlja nekakšno ločnico, ko lahko še pride do spustov hladnega zraka z možnostjo snega in slane po nižinah. In to še kako drži, saj v zadnjih petdesetih letih po 15. maju v večjem delu države nismo več beležili negativnih temperatur.

Kako bo z nevihtami?

Maj je mesec, v katerem je vreme bolj spremenljivo kot stabilno. To je posledica močnega spomladanskega sonca, ki ob kombinaciji s hladnim zrakom v višinah predvsem ob popoldnevih in večerih povzroča nastanek ploh in neviht.

Tudi v tem tednu povsem brez neviht še ne bo šlo. Največ jih bo nastalo danes popoldne, ko bodo na manjših območjih možni tudi nalivi s sodro ali drobno točo. Jutri bodo nevihte redkejše in omejene predvsem na hribovite predele. Edina povsem suha dneva v tem tednu bosta, kot vse kaže, sreda in četrtek, že v petek popoldne pa se bo verjetnost za nastanek neviht spet povečala. Ker bo ozračje pregreto, se bo lahko spet razvilo kakšno lokalno neurje z nalivi, močnejšimi sunki vetra in točo.

V preteklosti smo maja imeli tako že sneg kot tudi vročino. Najobilnejše majsko sneženje je po podatkih Arsa večji del Sloveniji zajelo leta 1957, ko so v Ljubljani izmerili 13, v Kočevju pa celo 41 centimetrov snega. Po sneženju je pritisnil še mraz. Osmega maja so v Novi vasi na Blokah izmerili kar –14 stopinj Celzija. Povsem drugače je bilo leta 2003, ko so sedmega maja v Beli krajini izmerili 34 stopinj Celzija. Sledilo je najbolj vroče poletje v zgodovini meritev.