Le tretjina 10-letnikov zmore prebrati in razumeti preprosto zgodbo

Unicef je pred vrhom o preobrazbi izobraževanja (Transforming Education Summit) na sedežu Združenih narodov v New Yorku UNICEF opozoril na zaskrbljujoče nizek nivo znanja otrok in nujnost preobrazbe izobraževalnih sistemov po vsem svetu. "Šole z nezadostnimi sredstvi, premalo plačani in nekvalificirani učitelji, prenatrpani razredi in zastareli učni načrti spodkopavajo doseganje polnega potenciala otrok," je poudarila Catherine Russell, izvršna direktorica Unicefa.

Ob tem je poudarila, da moramo obrniti sedanje trende ali pa se bomo morali soočiti s posledicami vrzeli v znanju celotne generacije: "Pot naših izobraževalnih sistemov je po definiciji pot naše prihodnosti. Nizke ravni izobraževanja danes pomenijo manj priložnosti za jutri."

Dolgotrajno zaprtje šol in pomanjkanje dostopa do kakovostnega izobraževanja med pandemijo covida-19 sta razkrila in poglobila že obstoječo krizo izobraževanja, zaradi katere je na milijone šolarjev po vsem svetu ostalo brez osnovnih veščin računanja in pismenosti, so opozorili na Unicefu. Zato so opomnili vlade, naj se zavežejo, da bodo vsem otrokom omogočile kakovostno izobraževanje. Prizadevajo naj si k naložbam, ki bi spodbudile ponovni vpis tistih učencev, ki so opustili šolanje, in v šolskih klopeh zadržale učence, ki šolo že obiskujejo. Prav tako bi napori vlad morali biti usmerjeni k večji podpori tistim, ki so v učnem zaostanku, učiteljem (tudi z učnimi pripomočki) in k zagotavljanju varnega in spodbudnega okolja v šolah.

Učilnica za krizno učenje

Da bi Unicef opozoril na krizo izobraževanja in nujno potrebo po preoblikovanju izobraževanja po vsem svetu, je v petek razkril učilnico za krizno učenje. Gre za instalacijo, ki bo med 16. in 26. septembrom razstavljena na sedežu Združenih narodov v New Yorku, predstavlja pa obseg otrok, ki zaostajajo pri učenju ključnih veščin. "Po ocenah pred pandemijo 52 odstotkov 10-letnikov na globalni ravni ni dosegalo minimalne bralne pismenosti, po zadnjih ocenah pa te ne dosega že 64 odstotkov 10-letnikov," so pojasnili pri Unicefu.

Tretjina miz v učilnici za krizno učenje je izdelanih iz lesa, so popolnoma funkcionalne, z modrimi nahrbtniki. Predstavljajo dobro tretjino oz. 36 odstotkov 10-letnikov po vsem svetu, za katere Unicef ocenjuje, da znajo prebrati in razumeti preprosto zgodbo, kar je pogoj za minimalno bralno pismenost. Preostale mize v učilnici so izdelane iz prozornega materiala in zato skoraj nevidne. Ponazarjajo slabi dve tretjini 10-letnikov po svetu, ki ne zmorejo prebrati in razumeti preproste zgodbe. Najslabše je v podsaharski Afriki, kjer je takšnih skoraj 90 odstotkov 10-letnikov.

'Bralne navade Slovencev so zaskrbljujoče'

Ravno branje bogati naš besednjak in prispeva, da besedilo razumemo v popolnosti, so poudarili strokovnjaki za slovenski jezik v enem od naših nedavnih člankov. Slovenci sicer nismo ravno vzorni ljubitelji knjig, saj smo na področju bralne kulture pod povprečjem.

Bralne navade Slovencev so zaskrbljujoče, je bila jasna specialistka za didaktiko književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti Alenka Žbogar, ki se je oprla na raziskavo Knjiga in bralci VI iz leta 2019. Študija, v katero so bili vključeni Slovenci, stari od 18 do 75 let, je razkrila, da se je odstotek nebralcev z 42 odstotkov (v letu 2014) povečal na 49 odstotkov (v letu 2019). Kar polovica Slovencev je namreč izjavila, da sicer berejo, a v letu 2018 niso prebrali nobene knjige v slovenščini. "Kot zanimivost: Leta 2019 je 76 odstotkov odraslih Američanov, starejših od 18 let, prebralo vsaj eno knjigo – delno ali v celoti, tiskano ali elektronsko," je izpostavila.

Možgani med branjem simulirajo delovanje, kot da bi zares videli, počeli in čutili stvari, o katerih beremo

Poleg tega, da je branje ključ do dobrega razumevanja vsebine, pa nam omogoča, da se vživljamo v različne svetove, je pojasnila Žbogarjeva. Pri tem se je naslonila na simulacijsko teorija branja. Po njej človeški možgani med branjem simulirajo delovanje, kot da bi zares videli, počeli in čutili stvari, o katerih beremo, pri čemer se sprožajo procesi, ki so nevrobiološko in kognitivno identični običajnim človeškim duševnim procesom. "Branje nam omogoča, da se vživljamo v svetove, dejanja in dogodke, ki jih sicer v dejanskem življenju morda ne bi nikoli imeli priložnost izkusiti – ali jih celo ne bi želeli dejansko doživeti – ter nas na varen način seznanja z najrazličnejšimi človeškimi izkušnjami, tudi takšnimi, ki so za naše vrednote morda nesprejemljive. Branje je potovanje v drugo, drugačno, nas bogati, plemeniti, širi besedni zaklad, v nas sproža najrazličnejša čustva – od žalosti, gnusa do sreče in veselja – nas navdihuje, motivira ... Redkokdaj nas pusti malodušne in neprizadete," je naštela občutke, ki nas polnijo med branjem.

Potapljanje v svet črk pozitivno vpliva na razvoj mladega človeka. "Branje leposlovja namreč spodbuja zmožnost empatičnega odzivanja na prebrano (npr. vživljanja v literarne like in odzivanja na njihovo vedenje, kar terja strpno sprejemanje novega, drugačnega), spodbuja domišljijo, saj krepi sposobnost predstavljanja možnih (tj. fikcijskih svetov), terja vživljanje v te svetove. Branje spodbuja zmožnost upovedovanja misli, čustev, mnenj, refleksij o prebranem, nas torej opolnomoči za pogovor, diskusijo, polemiziranje, pisanje, razpravljanje o prebranem, pa tudi zmožnost sprejemanja in reflektiranja tujih misli, čustev, mnenj, refleksij o prebranem," je utemeljila Žbogarjeva.