Deseto vlado pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše sestavljajo: minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, minister za finance Janez Šušteršič, minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, minister za obrambo Aleš Hojs, minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič, minister za zdravje Tomaž Gantar, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk, minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, ministrica brez resorja za področje odnosov s Slovenci v zamejstvu in po svetu, predsednica NSi Ljudmila Novak, minister za notranje zadeve Vinko Gorenak in minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič.
Ministrska ekipa je dobila 50 glasov podpore, 10 poslancev SD je bilo proti, PS se je glasovanja vzdržala. Od koalicijskih poslancev o novi vladi nista glasovala Gregor Virant (DLGV) in Iva Dimic (NSi). Kot je nato pojasnil Virant, v tem, da ni bilo njegovega glasu za, ni zgodbe. Njegov glas naj ne bil zabeležen zaradi tehničnih zadev, je še dejal in poudaril: ''Novo vlado podpiram.'' Poslanci SD so glasovali proti novi vladi, ker želijo jasno povedati, da so opozicijska stranka in da bodo od vlade zahtevali resno delo. Ključne projekte nove vlade bodo v SD podprli, če bodo usklajeni s socialnimi partnerji.
Ministrica in ministri so že prisegli. Sledila je primopredaja poslov med nekdanjim predsednikom vlade Borutom Pahorjem in novim Janšo. Nato pa so tudi že sedli na prvo redno sejo vlade. Med točkami dnevnega reda je bilo kadrovanje.
Pahor je Janši zaželel uspešno delo. "Njegov uspeh je tudi naš skupen uspeh," je dejal in Janši predal tudi poročilo o opravljenem delu njegove vlade. Janša se je Pahorju zahvalil za opravljeno delo, čestitke in želje za uspešno delo nove vlade. "Mi se po eni strani zavedamo izzivov, ki so pred nami, tudi težkega časa in problemov, ki jih bo potrebno reševati, zavedam pa se, da tudi vam ni bilo lahko," je Pahorju dejal Janša. "Slovenija je vstopila v krizne čase ravno ob začetku vašega mandata. Marsikaj, kar je bilo v tem času narejeno, je tudi delilo naša mnenja. Nismo se pri mnogih stvareh strinjali, pri mnogih smo se," je dejal Janša. Pri tem se je strinjal s Pahorjem, "da je treba zaupati v slovenske ljudi". Predlagal je tudi sodelovanje med pozicijo in opozicijo v dobro vse Slovenije.
Janša: Politična kriza se je danes končala
V izjavi za javnost je Janša povedal, da se ekipa zaveda, da je pred njimi težak mandat: ''Vemo, zakaj smo sprejeli ta izziv in za kaj delamo''. ''Politična kriza se je danes končala in to je protikrizna vlada in ekipa,'' je še poudaril Janša. Ponovil je, da je glavni izziv te vlade, da Slovenija izide iz krize. Po njegovih besedah se tudi zavedajo, da nekatere stvari, ki bi bile morda v drugih "bolj normalnih časih v ospredju, zdaj pač ne bodo", a se bodo trudili, da "tudi zdaj nič ne bo ostalo pozabljeno".
Najprej je treba konsolidirati nove finance, je dejal Janša in dodal, da je v koalicijski pogodbi jasno določeno, katere so prioritete. Najprej je treba poskrbeti, "da bomo kot država z bogatim javnim sektorjem preživeli letošnje leto," je dejal novi predsednik vlade. Šele potem je treba sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili, da "dolgoročno normalno funkcioniramo". ''Koalicijska pogodba je za nas zakon. Ni pa to beton, ki ga ne bi mogli spreminjati,'' je pojasnil Janša.
Pred novinarje je stopil tudi predsednik DZ Virant, ki je vladi še enkrat čestital. ''V državnem zboru na nove zakone in rebalans proračuna čakamo v nizkem štartu,'' je povedal Virant. Dejal je, da bodo poskrbeli, da bodo delali hitro in učinkovito in da bodo hitro procesirali zakone, ki jih bo poslancem poslala nova vlada. ''Poskrbeli bomo, da bo delo demokratično, da bodo tudi opozicijski poslanci dobili priložnost za razpravo,'' je dejal Virant.
Ker je med imenovanimi ministri tudi sedem poslancev, ti poslanske funkcije ne morejo več opravljati, zato bodo na njihova mesta prišli nadomestni poslanci. Predvidoma bo namesto Žerjava v poslanske klopi sedla Jasmina Opec, namesto Bogoviča pa Roman Žveglič. Erjavca bo nadomestila Marija Plevčak, Novakovo pa Janez Vasle. Černača bo zamenjal Vitoslav Türk, Gorenaka Gregor Pivec, Vizjaka pa Damjana Petavar Dobovšek. Državni zbor bo njihove mandate potrdil v torek.
Kako je potekala razprava?
Tik pred glasovanjem o novi vladi je pred poslance znova stopil Janša. Ne gre za isti program, kot ga je imela Pahorjeva vlada, je pojasnil Janša. Dodal je, da opozicija ni bila kriva za padec nekdanje vlade, ampak je bil ta posledica notranjih sporov. Janša je poslancem, ki so mu očitali neoliberalizem, dejal, da naj se poučijo o pomenu nekaterih pojmov. ''Menim, da ni nič narobe z zavzemanjem, da bi bila Slovenija država bogatih ljudi,'' je poudaril Janša.
Z ocenami dela prejšnje vlade se mi ne bomo veliko ukvarjali, ne bomo krivili prejšnje vlade za težave, v katerih smo, je dejal. Ampak za nekatere zadeve pa bo treba prevzeti odgovornost, je še dodal in ob tem omenil projekt univerzijade v Mariboru, ki ga je potrdil DZ v letu 2008. ''Nek minister bi moral priti povedat pred DZ, da tega nismo sposobni speljati, ne pa da smo v tujino pošiljali lažna sporočila. Za take zadeve pa mi ne bomo prevzemali odgovornosti,'' je povedal. Ampak to ni najpomembnejša stvar, je pojasnil. ''Stanje je resno, ni pa izredno,'' je ponovil Janša.
Janša se je poslancem zahvalil za konstruktivno razpravo, zahvalil se je tudi poslancem Pozitivne Slovenije, ki se je odpovedala razpravi in tako omogočila nekaj ur krajšo sejo DZ in tudi možnost, da se nova vlada sestane že danes. Poslancem opozicije je Janša ponudil roko sodelovanja.
Novo vlado čaka trdo delo
V uvodnem govoru je Janša še enkrat naslikal težke gospodarske razmere, v katerih se je znašla Slovenija, in pojasnil cilje in ukrepe nove vlade za izhod iz krize. "Gre za mandat, na začetku katerega ni mogoče napovedati nič spektakularnega, zgolj trdo delo," je začel predsednik SDS. Po njegovih besedah program vlade izhaja iz treh ključnih ciljev, ki so konsolidacija javnih financ, spodbuditev gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest. Cilji naj bi bili postavljeni tako, da bo ves čas možna njihova preverljivost.
"Vedeti moramo, da tistega, česar nimamo, in tistega, česar si ne moremo sposoditi, ne moremo uporabljati," pravi Janša in dodaja, da bi bilo treba zmanjšati javno porabo za 10 odstotkov, če ne, bi bili lahko v roku enega leta prisiljeni v drastične reze. Po njegovem mnenju je Slovenija končala leto zadolžena v višini blizu 50 odstotkov BDP in ne le 44 odstotkov, kar pomeni dodatni dve milijardi evrov dolga.
Slovenija ne more preživeti kot zaprta ekonomska skupnost
Nova vlada pa naj bi začela racionalizacijo pri sebi. Prostovoljni rezi so ob tem "tisočkrat boljši" kot na primer grški scenarij prisilnega varčevanja, meni Janša, ki pomirja, da s takšnimi rezi vitalne dejavnosti države ne bodo prizadete.
Janša je poudaril, da samo racionalizacija in krčenje dolgov ne bosta dovolj in da lahko edino ustvarjanje novih delovnih mest Slovenijo popelje iz krize. Vlada si bo tako prizadevala za ustvarjanje ugodnega okolja za gospodarstvo. Med drugim naj bi si prizadevali za odpravo plačilne nediscipline in administrativnih bremen.
Pri tem je opozoril, da izobraženi in sposobni ljudje v trenutnih razmerah odhajajo iz države, po drugi strani pa je Slovenija premalo zanimiva za tuje investitorje. Če tujih investicij ne bo, bo namreč toliko nižja gospodarska rast ali toliko večja recesija, toliko nižji standard in toliko več brezposelnih, je opozoril Janša, ki tudi meni, da je treba opraviti z iluzijo, da lahko Slovenija preživi kot zaprta ekonomska skupnost pod krinko določenih nacionalnih interesov.
"Če boste danes podprli predlagano ministrsko ekipo, boste podprli ekipo, ki bo delovala za izhod iz krize in bo pripravljena na dialog z opozicijo in socialnimi partnerji," je ob začetku seje, na kateri je bila nato potrjena nova vlada, dejal Janša in zaključil, da bo nova vlada garancija za to, da Slovenija v prihodnjih letih znova stopi na pot normalnega razvoja.
Janković: "Nikoli ne bom predlagal referenduma"
Na govorniški oder DZ je stopil tudi prvak Pozitivne Slovenije Zoran Janković, ki meni, da mora vlada delati že danes. PS se je sicer vzdržala pri glasovanju, saj se ne strinja z ukinitvijo ministrstva za kulturo in umestitvijo tožilstva pod okrilje notranjega ministrstva.
Predsednik Pozitivne Slovenije meni, da je "danes čas, ko je treba stopiti skupaj", zato je treba vladi pustiti 100 dni miru in jo nato ocenjevati po njeni uspešnosti. "Z naše strani pričakujte konstruktivno opozicijo," je bil pozitiven Janković, ki bo vladi gledala pod prste predvsem na področjih gospodarstva, sodstva, medijske svobode, zaščite človekovih pravic in morebitnega "kadrovskega cunamija". Sicer pa Janković trdi, da kot poslanec nikoli ne bo predlagal referenduma, saj je ta pravica namenjena državljanom.
Glede partnerstva za razvoj pa Janković pravi, da je treba najprej počakati, kaj bo Janša poslal. Hkrati napoveduje vztrajanje pri ustavni presoji zakona o vladi, sedaj pa je samo še vprašanje, kaj bodo naredili v SD, saj za zahtevo po presoji potrebujejo še dva glasova.
Poslanec SD Matjaž Han je ob vprašanju o ustavni presoji spomnil na stališče kandidata za pravosodnega ministra Pličaniča, da naj se tožilstvo vrne pod pristojnost ministrstva za pravosodje. Če bo Pličanič s tem uspel, potem ustavna presoja po njegovem mnenju ne bo potrebna.
V SD vlade sicer niso podprli. Je pa vodja poslanske skupine SD Janko Veber dejal, da bodo delovali kot konstruktivna opozicija. Veber upa, da nova vladajoča garnitura že čuti razliko od obljub v predvolilnih nastopih in realnostjo, ki jih čaka v primeru izvolitve. V SD tudi nasprotujejo razprodaji državnega premoženja, saj je po njihovem to velikokrat le krinka za polnjenje žepov določenih posameznikov. Ne strinjajo se niti z uvajanjem novih šolnin, glede zagotovitve varne starosti pa spominjajo, da bi bilo pametno sprejeti predlog pokojninske reforme odhajajoče vlade.
KOMENTARJI (2862)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.