'Le odstotek Slovencev nikoli ne ločuje odpadkov'

Polonca Štritof iz društva Ekologi brez meja je na novinarski konferenci uvodoma opozorila, da se je količina komunalnih odpadkov v zadnjih 40 letih podvojila in da potrošniška družba z njimi še vedno ne zna ravnati trajnostno, tako da jih večina konča na odlagališčih in v naravi.

V eni uri človeštvo po njenih besedah odvrže 20.000 mobitelov, 13 milijonov pločevink, 14 milijonov plastenk in 45 milijonov plastičnih vrečk.

Posebno problematiko pri tem predstavljajo morski odpadki. Kot je navedla predstavnica društva Eco Vitae Erika Jež, med odpadki v slovenskem morju z 90 odstotki kraljuje plastika, pri čemer 23 odstotkov plastičnih odpadkov predstavljajo plastenke, 16 odstotkov pa plastične vrečke.

V Eco Vitae opozarjajo, da plastika ogroža življenje živali, ki jo večkrat zamenjajo za hrano ali se vanjo zapletejo, negativne pa so tudi njene posledice za ekosistem. Plastika se v resnici nikoli ne razkroji, temveč le razpade na mikrodelce in tako najde tudi pot v človeško telo in ozračje.

V Sloveniji recikliramo le štiri odstotke vrečk

Soorganizatorka projekta Vrečka na vrečko Nataša Zuljan je spomnila, da so plastične vrečke zaradi svoje lahkosti, cenovne dostopnosti, vodoodpornosti, trpežnosti in enostavne uporabe postale nepogrešljiv del vsakdanjika, po nekaterih podatkih pa naj bi jih odrasel Slovenec uporabil od 130 do 150 na leto. Vrečke po končani uporabi največkrat končajo med mešanimi odpadki, kamor ne sodijo, v Sloveniji pa jih recikliramo le štiri odstotke, je dodala.

V nadaljevanju je Zuljanova predstavila novembra izvedeno raziskavo o porabi plastičnih vrečk v Sloveniji, v kateri so sodelovali 1003 anketiranci. Anketa je pokazala, da ljudje večinoma doma hranijo do 30 plastičnih vrečk in da povečini z njimi ravnajo ekološko.

55 odstotkov vprašanih je zatrdilo, da vedno ločujejo odpadke, medtem ko je odgovor "nikoli" podal le odstotek anketirancev. 79 odstotkov sodelujočih ne moti ukinitev ponudbe brezplačnih plastičnih vrečk v trgovinah, 84 odstotkov pa jih verjame, da bi morala vlada ukrepati glede omejitve porabe plastičnih vrečk.

Ustvarjalne rešitve za odpadke

"Sistemske spremembe na področju omejevanja porabe plastičnih vrečk v Sloveniji še vedno niso sprejete in tudi če bi bile, te navadno nimajo hitrih učinkov – zato so toliko bolj pomembne ozaveščevalne kampanje, ki kontinuirano opozarjajo na naraščajoče količine plastike, ki jo proizvaja in odvrže človeštvo v škodo okolju. Zato tudi nadaljujemo projekt Vrečka na vrečko. Ukrepati je treba zdaj in vsakdo z malimi spremembami svojih navad lahko prispeva svoj del," pa je povedala vodja projekta Urša Dolinšek.

Namen projekta Vrečka na vrečko, v okviru katerega bo v prestolnici že drugo leto potekala vrsta aktivnosti (med drugim informiranje o problematiki, zbiranje plastičnih vrečk, umetniška poraba vrečk, plesni spektakel in glasbeni nastopi), je sicer javnost prek združevanja umetnosti in varstva okolja opozoriti na problem prekomerne uporabe plastičnih vrečk in plastenk ter ljudem pri preprečevanju nastajanja odpadkov ponuditi ustvarjalne rešitve.