Le nekdanji pravosodni minister Dikaučič krivde ni priznal

Tik pred novim letom je na murskosoboškem okrožnem sodišču potekal predobravnavni narok, s katerim se je začel sodni postopek proti četverici, ki jo tožilstvo obtožuje, da se je z lažno dokumentacijo izognila plačilu davčnih obveznosti in s tem oškodovala državni proračun za več kot 50 tisoč evrov. Med obtoženimi je tudi nekdanji pravosodni minister v zadnji Janševi vladi Marjan Dikaučič, poleg njega pa še dve fizični osebi Maja Žižek Cvetko in Ciril Cvetko ter podjetje BGA d.o.o.

Tako na tamkajšnjem okrožnem sodišču kot na okrožnem državnem tožilstvu so za 24ur.com potrdili, da so trije od štirih obtoženih krivdo že priznali. To so Maja Žižek Cvetko, Ciril Cvetko in zakoniti zastopnik podjetja BGA Johannes vom Freytag. Edini, ki se je odločil, da krivde ne bo priznal, je prav nekdanji pravosodni minister, ki mu tožilstvo očita: "dve kaznivi dejanji, ki ju je storil v sostorilstvu z Majo Žižek Cvetko, in sicer kaznivo dejanje davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1 in kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena KZ-1." Kako bo na zagovor Dikaučiča vplivalo, da so vsi sodelujoči krivdo priznali in ga posredno dodatno obremenili?

Zakaj krivde ni priznal in kako se namerava zagovarjati, smo včeraj vprašali tudi Dikaučiča. Ta se je sicer po koncu ministrovanja zaposlil na direktorskem mestu v podjetju VOC Celje. Tudi danes Dikaučič vztraja, da podpisi na dokumentih niso njegovi, kar da je poskušal dokazati tudi v sodni preiskavi. "Na katero pa kot edini nisem bil vabljen k zasliševanju prič, s čimer so mi bile kršene pravice, zlasti do obrambe in zagovora. Če bi mi omogočili sodelovanje in obrambo v fazi preiskave, menim, da bi se že takrat lahko ugotovilo, da ni podlage za moj kazenski pregon in do  kazenskega postopka, ki se sedaj vodi zoper mene, sploh ne bi prišlo." Celoten odgovor Dikaučiča sicer lahko preberete na dnu članka.

Sodišče trojici že izreklo kazni

Vsem trem, ki so na predobravnavnem naroku krivdo priznali, je sodišče že izreklo pogojne kazni. Najvišjo prav sostorilki Marjana Dikaučiča, Maji Žižek Cvetko. Za kaznivo dejanje davčne zatajitve in dveh kaznivih dejanj ponarejanja ali uničenja poslovnih listin ji je sodišče izreklo enotno kazen "eno leto in devet mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obtoženka v preizkusni dobi treh let ne bo storila novega kaznivega dejanja. Prav tako ji je sodišče izreklo stransko denarno kazen v višini 40 dnevnih zneskov, kar znaša 1.332 evrov," so zapisali na okrožnem tožilstvu v Murski Soboti. Obtoženemu Cirilu Cvetku je sodišče, za kaznivo dejanje ponarejanja ali uničenja poslovnih listin, izreklo kazen tri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta. Pravni osebi BGA pa je sodišče, za kaznivo dejanje davčne zatajitve, izreklo pogojno obsodbo, v kateri je določena denarna kazen v višini 50 tisoč evrov, ki pa ne bo izrečena ali izvršena, če pravna oseba v roku treh let od pravnomočnosti ne bo spoznana za odgovorno novega kaznivega dejanja, so še pojasnili na murskosoboškem tožilstvu.

Tožilstvo za mednarodno pomoč zaprosilo tudi tožilstvo v BiH

Kazensko ovadbo zoper Dikaučiča so sicer spisali na Finančni upravi leta 2017. Takrat še osumljenemu Dikaučiču so očitali, da se je kot odgovorna oseba družbe BGA s sedežem v Gornji Bistrici in družbe Prevozi Žižek, ki je bila takrat v stečaju, izognil plačilu davka na dodano vrednost pri prodaji blaga.

Z lažno dokumentacijo naj bi vpleteni, smo takrat poročali na 24ur.com, državni proračun oškodovali za 52 tisoč evrov. Tožilstvo pa se je za mednarodno pomoč leta 2019 obrnilo tudi na tožilstvo v Bosni in Hercegovini.

Dikaučič se je sicer že ob prevzemu ministrske funkcije soočal z očitki, da je bil vpleten v stečaje slamnatih podjetij. Med drugim je med februarjem 2013 in junijem 2016 vodil podjetje Prevozi Žižek iz Črenšovcev, ki je na koncu zaradi finančnih težav potonilo v stečaju. Upniki so takrat prijavili za okoli 1,3 milijona evrov terjatev. Podjetje je veliko denarja ostalo dolžno tudi državi, konkretno finančni upravi več kot 200 tisoč evrov.

Tudi Dikaučič vpleten v sporni nakup sodne stavbe

Tako kot se z očitki o korupciji in preplačani sodni stavbi danes sooča ministrica Dominika Švarc Pipan, kar smo v začetku leta razkrili prav na naši spletni strani, se je v sporni posel z nakupom sodne stavbe, le da v Celju, zapletel tudi Dikaučič.

Pravosodno ministrstvo je namreč od sklada Alfi za 1,7 milijona evrov želelo odkupiti 3.400 kvadratnih metrov na Prešernovi ulici 18 v Celju. Prostore je že pred tem ministrstvo najemalo za tamkajšnje pravosodne organe. Toda sklad prostorov na koncu ni prodal ministrstvu, pač pa podjetju Anistra, ki sta ga obvladovala lokalna vplivneža Janez Škoberne in Roman Moškotevc. Slednja pa sta precej zvišala ponudbo za prodajo – za prostore sta želela še enkrat več, 3,5 milijona evrov. Novo vodstvo pravosodnega ministrstva je na koncu postopek nesmotrnega nakupa ustavilo. In zaradi preprodaje stavbe, tako kot lani poleti Komisija za preprečevanje korupcije, sume kaznivih dejanj, tudi zoper Dikaučiča, naznanilo Policiji.

Najbolj sporno pri vsem skupaj je sicer, da se je Dikaučič po izstopu iz politike oktobra 2022 zaposlil kot direktor v VOC Celje, ki pa je povezano prav s podjetjem Anistra.