Na spletu se pojavljajo oglasi za domnevno 'revolucionaren' neboleč merilnik glukoze v krvi brez 'igel, bolečin in zapletov'. Oglas se pojavlja v sklopu tako imenovanih 'google adds'. Na naše poizvedovanje, ali gre za resničen izdelek, v podjetju Siemens opozarjajo, da gre pri navedenih oglasih za zlorabo njihove blagovne znamke in zavajanje glede dejanskih lastnosti izdelka. O navedenih oglasih so obvestili Javno agencijo Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke in ti naprej inšpektorat.
Takšni sistemi se razvijajo, a so daleč od klinične uporabe pri pacientih
Obrnili smo se na vodjo diabetološke ambulante v UKCL Ljubljana doc. dr. Mojco Lunder. Ta pojasnjuje, da sistem iz oglasa ni preverjen za merjenje glukoze in ni v klinični uporabi in ni validiran v kliničnih raziskavah. Kot dodaja, se taki sistemi razvijajo, vendar so le v raziskovalne namene, kar pa je še daleč do klinične uporabe pri pacientih.
Da bi bili spletni goljufi bolj prepričljivi, lahko za oglaševanje uporabijo/zlorabijo imena znanih osebnosti (tudi zdravnikov), pripravijo lažne komentarje o zadovoljnih strankah ipd. Policija opozarja, da se v izogib oškodovanju pri tovrstnih spletnih goljufijah za nakupe na spletu uporablja uveljavljena spletna prodajna mesta.
Kot še pojasnjuje, sta za zdaj v Sloveniji na voljo:
1. klasično merjenje z glukometrom z vbodom v prst (v kaplji kri), v breme ZZZS za paciente na inzulinu oziroma pred uvedbo inzulina;

2. senzorske meritve (neboleče, senzor menjajo na 10 do 14 dni) –v breme ZZZS za paciente na štirih ali več injekcijah inzulina dnevno; meritve s senzorjem predstavljajo neboleče spremljanje glukoze, merijo se v podkožju.

Lažni oglasi in spletne trgovine: kaj svetuje Policija?
Na Policiji pojasnjujejo, da gre v tovrstnih zadevah običajno za prijave oškodovancev, ki so opravili spletni nakup, izdelek plačali, vendar v nadaljevanju ni bil dostavljen, ali je bil dostavljen izdelek, ki ne ustreza naročenemu. Običajno gre za spletne trgovine, ki ponujajo veliko ugodnejše artikle in se reklamirajo preko družbenih omrežij. Sicer gre pri tovrstnih zadevah v veliki meri za oškodovanja v višini nekaj 100 evrov, vendar povprečje nastale škode dvigujejo nakupi vozil, avtodomov in delovnih strojev (bagri, traktorji), za katere oškodovanci vnaprej nakažejo tudi več 10 tisoč evrov.
"V letu 2023 smo obravnavali 626 tovrstnih zadev s skupno materialno škodo okrog 2,4 milijona evrov, v letu 2024 pa je bilo obravnavanih 886 tovrstnih zadev s skupno materialno škodo okrog 4,7 milijona evrov. V letošnjem letu smo do sedaj prejeli okrog 90 tovrstnih prijav s skupno škodo okrog 175 tisoč evrov," pojasnjujejo.
Da bi bili spletni goljufi bolj prepričljivi, lahko za oglaševanje uporabijo/zlorabijo imena kakih znanih osebnosti (tudi zdravnikov), pripravijo lažne komentarje o zadovoljnih strankah ipd. Policija opozarja, da se v izogib oškodovanju pri tovrstnih spletnih goljufijah za nakupe na spletu uporablja uveljavljena spletna prodajna mesta.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.