Lažni občutek zaščite: na otroke sodobnega časa preži bistveno več nevarnosti

V sodobnem času so otroci in mladostniki izpostavljeni številnim nevarnostim, ki nanje prežijo v svetu interneta in družbenih omrežij. Da bi čim bolje zaščitili otroke, je potrebno še več sodelovanja vseh institucij, so izpostavili udeleženci že 14. posveta o otrocih kot žrtvah ali povzročiteljih nasilja, ki se je danes začel na Brdu pri Kranju.

Čeprav se zdi, da so otroci sodobnega časa bistveno bolj zaščiteni, kot so bili otroci prejšnjih generacij, pa so žal prav nasprotno izpostavljeni še več nevarnostim, je opozoril direktor policije Marjan Fank. "Zato so taki posveti, na katerih opozarjamo na spremenjene okoliščine odraščanja, vsekakor potrebni," je prepričan.

Generalna policijska uprava je tako skupaj z Društvom državnih tožilcev Slovenije in v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju pripravila tradicionalni, že 14. posvet na temo otrok in nasilja. Letošnjega dvodnevnega posveta z naslovom Otrok in pasti sodobnega časa se udeležuje 280 kriminalistov, tožilcev, sodnikov in zagovornikov otrok.

Tovrstna interdisciplinarna srečanja so smiselna ne le pri osveščanju širše družbe temveč vodijo h konkretnim spremembam teorije in prakse, je povedala namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar in ocenila, da so dosegli že precejšnji napredek pri prepoznavanju in preprečevanju nasilja nad otroki in s strani otrok.

Virtualni svet poln pasti

Nekoč je bilo predvsem govora o problematiki alkohola med mladostniki. Tej se je pred časom pridružila nevarnost zlorabe prepovedanih drog. V porastu so tudi številne oblike nasilja, od nasilja med vrstniki do spolnih zlorab. Čedalje bolj pa naše otroke ogrožajo tudi sodobnejše pasti, ki nanje prežijo predvsem v virtualnem svetu, opozarjajo na policiji.

"Otroci, ki nadvse radi uporabljajo računalnik in komunikacijo prek družbenih omrežij, dobijo lažen občutek varnosti in se prehitro zaupajo neznancem, ki njihovo zaupanje lahko zlorabijo in jih zaznamujejo do konca življenja," je o nevarnostih spregovoril državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga in dodal: "Žal se z razvojem tehnologije in informatike spreminjajo tudi načini za možnosti zlorabe otrok."

Zato so po njegovem mnenju tovrstni posveti priložnost, da s skupnimi močmi ugotovimo, kam se je treba še posebej usmeriti v prihodnje, da bi lahko naredili pomembne korake za zmanjšanje nasilja nad otroki. "Le s celovitim vpogledom vseh sodelujočih bomo lahko okrepili naše sodelovanje in izboljšali stanje na področju preprečevanja nasilja nad otroki," dodaja Špenga.

V zadnjih letih je bilo po njegovi oceni sicer ogromno postorjenega na področju osveščanja in preventivnega delovanja za čim večjo zaščito otrok. A še vedno nismo dosegli zaželenega stanja, še vedno je namreč vse preveč otrok, ki se znajdejo v hudih stiskah, je opozoril Špenga.

Prevečkrat spregledamo opozorilne znake

Fank je dodal, da pobegi od doma in poskusi samomorov pričajo o tem, da včasih spregledamo opozorilne znake. Pri tem morajo svoj del odgovornosti prevzeti tudi institucije, je opozoril Fank, ki je prepričan, da je potrebnega še veliko dela pri krepitvi sodelovanja vseh institucij, od vzgojno-izobraževalnih zavodov, zdravstvenih ustanov in centrov za socialno delo do policije, tožilcev in sodišč.

Poleg tega bo treba zakonodajalce in odločevalce še naprej opozarjati na potrebne spremembe za izboljšanje sistema, je še dodal Fank. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer pa je posebej izpostavil potrebo po reformi mladoletniškega kazenskega prava.

Želi si, da bi zagotovili enovito obravnavanje mladoletnih prestopnikov ne glede na to, ali so storili prekršek ali kaznivo dejanje. "Če mladoletnik ni problematičen, se z njim nima smisla ukvarjati, ne glede na to, ali je storil prekršek ali kaznivo dejanje, če pa je, potem je treba strniti vrste in nastopiti z usklajenimi ukrepi," je pojasnil.