Lažna zdravila in velike obljube o zdravljenju s čudežnimi učinki

Farmacevti opažajo, da potrošniki vse pogosteje iščejo farmacevtske izdelke, ki so oglaševani na spletu. Na Lekarniške zbornica Slovenije opozarjajo, da so mnogi tovrstni oglasi spletna prevara. "Pogosto ugotavljamo, da so bili kupci zavedeni. Izdelkom se namreč pripisuje lastnosti zdravil, medtem ko gre v resnici za prehranska dopolnila. Zato moramo preveriti in prepoznati več sumljivih znakov na spletu," je pojasnil nacionalni koordinator projekta farmacevtske skrbi 'Vprašaj o svojem zdravilu' pri Lekarniški zbornici Slovenije Bojan Madjar.

Ti oglasi so običajno velike obljube o lastnostih zdravljenja s čudežnimi učinki in revolucionarna odkritja. "Izdelki so predstavljeni z lastnostmi zdravljenja bolezni, a na spletni strani ne uspemo nedvomno preveriti, ali gre za zdravilo," je izpostavil Madjar. Da gre za prevaro, lahko posumimo tudi, če spletni prodajalec ponuja občutni popust – v vrednosti več kot 50 odstotkov – ki so časovno omejeni. Ponudnik s tem želi še bolj pritegniti potencialnega kupca. "Nikakor vas naj ne prepričajo tudi lažna pričevanja zadovoljnih kupcev in mnenja domnevnih znanstvenikov ter zdravnikov. Pogosto uporabijo tuje fotografije, ki jih je moč najti tudi drugje na spletu pod drugim imenom," je obrazložil.

Znak za previdnost so tudi manjkajoči podatki o podjetju in pomanjkljive kontaktne informacije – na voljo je zgolj obrazec za sporočilo – v zadnjem času pa celo sami pokličejo za naročilo. "Običajno uporabijo tudi brezplačni poštni predal pri ponudnikih, kot so gmail.com ali hotmail.com, kar je še en znak, ki lahko kaže na prevaro," je dodal Madjar.

Vsaka spletna stran, ki prodaja zdravila zakonito, mora biti označena z EU logotipom

Prehranska dopolnila niso zdravila, so živila, ki dopolnjujejo prehrano. Če je izdelek predstavljen kot zdravilo, potem mora imeti dovoljenje za promet v Sloveniji, so pojasnili na zbornici: "Na spletni strani 'Centralna baza zdravil' v iskalnik vnesete ime izdelka in preverite, ali je pod tem imenom dejansko registrirano zdravilo. Na spletni strani Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinsko tehnične pripomočke (JAZMP) lahko tudi preverite, ali je izdelek omenjen med tistimi, ki jih je JAZMP obravnavala in ugotovila, da so predstavljeni z lastnostmi za zdravljenje, čeprav niso registrirani kot zdravila."

 V Evropski skupnosti zdravila lahko nakupujemo prek spleta. Da bi se izognili tveganju za nakup podstandardnih ali ponarejenih zdravil, je prodaja dovoljena le v spletnih lekarnah ali specializiranih prodajalnah za zdravila, ki so pridobile dovoljenje za izdajanje zdravil prek spleta. Vsaka spletna stran, ki prodaja zdravila zakonito, mora biti označena z EU logotipom, kar omogoča lažje razlikovanje med zakonitimi in nezakonitimi spletnimi lekarnami oziroma prodajalnami. Na 'Mreži javne zdravstvene službe', ki se nahaja na internetni strani ministrstva za zdravje, lahko preverite, ali deluje spletna stran zakonito, in če so navedeni kot ponudniki, ki so pridobili dovoljenje za izdajo zdravil prek medmrežja. "Včasih lahko že na podlagi teh podatkov sklepamo, da nekaj ni v redu. Na primer, spletna trgovina se hvali z dolgo tradicijo, domena je registrirana kakšen mesec nazaj ali pa je bil pri registraciji domene uporabljen brezplačen elektronski naslov. Pogosto tudi opažamo, da se ponudniki sumljivih izdelkov hvalijo, da je bilo tako imenovano zdravilo razvito v Sloveniji ali v kateri od evropskih držav, medtem ko je domena registrirana izven EU. Ti ponudniki se namreč zavedajo, da je veliko lažje reševati morebitne spore in utrpeti pravne posledice nedovoljenega oglaševanja, če gre za podjetje v EU," je utemeljil Madjar.

Države imajo strogo določeno zakonodajo, ki ureja področje zdravil, zato da bi zagotovile varnost svojih državljanov. Na medmrežju je nadzor težje doseči in lahko pogosteje prihaja do izkoriščanja stiske, v kateri se nahajajo bolniki zaradi svoje bolezni. "Lekarniški farmacevti smo kot zdravstveni delavci zavezani k spoštovanju poklicne etike. V okviru tega lahko pacientu priporočamo le zdravila ali druge izdelke, za katera presodimo, da pacientu lahko koristijo. Najbolj pomembno pa je to, da pacienta ne izkoriščamo za poslovne koristi," je strnil Madjar.

Lekarniška zbornica Slovenije je opozorila tudi na številne ponaredke zdravil, ki jih ponujajo na spletu, in na možne zaplete. "Beležimo podatke o težavah, ki jih imajo ljudje zaradi napačne uporabe zdravil, in tudi podatke o dodatnih zapletih pri zdravljenju, ki so s tem povezani," je izpostavila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič.

Svetovna zdravstvena organizacija si je sicer zastavila štiri temeljne cilje, ki jih povzema tudi slovenska strategija. Pri zbornici se med njimi najbolj posvečajo pomembnosti opolnomočenja pacientov in njihovih skrbnikov za aktivno sodelovanje pri varni uporabi zdravil. Lekarniška stroka je v Sloveniji in v tujini zato razvila storitev 'pregled uporabe zdravil' z osebno kartico zdravil. "Lekarniška zbornica Slovenije si prizadeva, da bi bila ta storitev pravica iz zdravstvenega zavarovanja za vse paciente, ki jo potrebujejo. Pristojno ministrstvo pa ne prepozna vrednosti te lekarniške storitve, čeprav so raziskave doma in v tujini pokazale njeno dodano vrednost za paciente," je poudarila Potočnik Benčičeva.