Spremembe med drugim uvajajo plačljivost ponovne uporabe informacij za komercialne namene, iz česar so izvzeti mediji, t.i. test javnega interesa, skrajšuje pa se tudi rok za odločitev o posredovanju informacij javnega značaja z 20 na 15 dni.
Uvedbo ponovne uporabe informacij javnega značaja zahteva evropska direktiva, pomeni pa uporabo teh informacij za pridobitne in nepridobitne namene. Če bo šlo za pridobitne namene, bodo lahko državni organi prosilcem zaračunavali dostop do informacij javnega značaja. Novela določa, da cena ne sme preseči stroškov zbiranja, priprave, razmnoževanja in razširjanja informacij ter običajnega donosa vloženih sredstev.
Novela prinaša tudi novosti glede izjem pri dostopu do informacij, saj bodo državni organi lahko uporabljali t.i. test javnega interesa. To pomeni, da bodo lahko tudi pri izjemah, ki jih našteva zakon, vendarle dovolili dostop do informacij javnega značaja, če bodo presodili, da je javni interes za razkritje informacije močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa.
Če se bo prosilec skliceval na prevladujoč javni interes, bodo o njegovi zahtevi odločali vlada, vrhovno sodišče ali pa svet samoupravne lokalne skupnosti - odvisno od tega, na kateri državni organ bo zahteva naslovljena (tako bo vlada o zahtevi odločala, če bo zahteva naslovljena na primer na organ državne uprave, državnega tožilstva oziroma državnega pravobranilstva).
Nekatere informacije bodo ostale tajne
Kljub temu pa test javnega interesa ne bo mogoč za dokumente, ki so označeni z najvišjima stopnjama tajnosti, in za tiste, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tujih držav ali mednarodnih organizacij, s katerimi ima Slovenija sklenjeno pogodbo o izmenjavi tajnih podatkov. Enako bo veljalo še za informacije, ki se nanašajo na davčne podatke, ki jih Sloveniji posredujejo organi tuje države. Test ne bo mogoč tudi za podatke državne statistike, če bi s tem kršili zaupnost individualnih podatkov, in za podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršenje zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti.
Novela podrobneje določa obveznost, da državni organi v svetovni splet posredujejo informacije javnega značaja in da ministrstvo za javno upravo redno vzdržuje in objavlja državni katalog teh informacij. Novela uvaja tudi neformalno zahtevo za dostop do informacij, kjer prosilcu ni treba formalno zaprositi za informacijo po postopku iz zakona, v tem primeru pa prosilec nima pravnega varstva v primeru zavrnitve dostopa.
