Lažje do zadoščenja?

Minister za pravosodje Lovro Šturm in namestnik direktorja Arhiva RS (ARS) Marjan Zupančič sta v sredo, 14. novembra 2007, slovesno podpisala zapisnik o prevzemu arhivskega gradiva nekdanje Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij in kartoteke zapornikov, ki je bila v letu 2007 najdena v arhivu Ministrstva za pravosodje in je bila označena z oznako "politični".

Zaposleni v Sektorju za popravo krivic in za narodno spravo, ki deluje v okviru Ministrstva za pravosodje, so ob pregledu nepopisanega dokumentarnega gradiva v arhivu Ministrstva za pravosodje, junija 2007, med drugim odkrili kovinski predalnik, v katerem so se v dveh predalih nahajali kartoni političnih zapornikov. Vseh teh kartotek, ki se nanašajo na politične zapornike iz obdobja 1945-1988, je 5.475.

Med karotekami tudi Jože Pučnik

Ob pregledu arhiva ministrstva za pravosodje so junija tudi kartone znanih obsojencev: Jožeta Pučnika, Črtomirja Nagodeta in Ljuba Sirca. "Tu gre za tiste politične zapornike, ki so bili obsojeni in zaprti v Sloveniji med letoma 1945 in 1988," je na današnji novinarski konferenci pojasnil minister za pravosodje Lovro Šturm. Podatki so pomembni za znanstvene namene in za prizadete ter njihove svojce, ki lahko za storjene krivice zahtevajo odškodnino.

Minister je pojasnil, da te kartoteke niso dosjeji, ampak dokaj skopi podatki, ki pa imajo veliko zgodovinsko vrednost. "Do sedaj se je podatke o političnih zapornikih lahko iskalo preko sodb, kar pa je zelo zamudno delo, saj je teh sodb v arhivih in na sodiščih nepregledno veliko." Kartoteke po besedah ministra na enem mestu združujejo del političnih zapornikov in so zato zelo priročno iskalo za iskanje sodb. Minister še meni, da je najdba pomembna za raziskovalne namene in tudi "za tiste, ki so se jim krivice zgodile, ali njihove svojce, saj lahko pri komisiji za odpravo krivic zahtevajo odškodnine".

Odvzem prostosti in prisilno delo

Vsaka kartoteka političnih zapornikov vsebuje naslednje podatke: priimek, ime, datum rojstva, kraj rojstva, prebivališèe, poklic, številko spisa, kvalifikacijo kaznivega dejanja, datum sodbe, glavno kazen, stransko kazen, kazensko poboljševalni dom, pritožbo (datum in opis rešitve), pomilostitev (datum in opis rešitve) ter opombe. Iz vseh 5.475 kartotek političnih zapornikov je razvidno, da so le-ti kazen odvzema prostosti, ki je bila do leta 1951 združena s prisilnim delom, prestajali v različnih kazensko poboljševalnih zavodih: Ljubljana, Maribor, Teharje, Murska Sobota. Kočevje, Škofja Loka in drugej. Političnim obsojencem so bile izrečene naslednje kazni: smrtna kazen: 176, odvzem prostosti/svobode s prisilnim delom: 3521, strogi zapor: 1721 .

Oznake kaznivega dejanja

Nekatere znaćilne kvalifikacije kaznivega dejanja so bile: sovražna propaganda, prikrivanje, skrivanje in podpora skrivaščem, ilegalen prehod čez mejo, dezerterstvo, kršitev zakona zoper ljudstvo in državo, ter napadi na državno ureditev in vohunstvo.

Zaposleni v Sektorju za popravo krivic in za narodno spravo so ob pregledu nepopisanega dokumentarnega gradiva v arhivu Ministrstva za pravosodje, junija 2007, pregledali in popisali tudi razsuto gradivo v lesenih zabojnikih, na policah in v kartonskih škatlah. To gradivo obsega 89 arhivskih škatel in sega od leta 1945 do 1979, ustvarjalca sta Ministrstvo za pravosodje (različni nazivi v različnih časovnih obdobjih) in Izvršni svet ljudske skupščine LRS. V arhivske škatle so bile po abecedi razvrščeni tudi kartoni ostalih obsojencev in mladoletnih obsojencev. To gradivo obsega 166 škatel. Izmed vseh kartonov je bilo pregledanih 1000 naključno izbranih obsojencev, med njimi ni bilo političnih obsojencev, razen obsojencev zaradi pobega preko državne meje.

Možnost plačila odškodnine

Ministrstvo je danes na svojih spletnih straneh objavilo podatke iz delnega seznama političnih obsojencev in poziv vsem osebam, ki so z imenom in priimkom navedene v seznamu ali njihove svojce, da v Arhivu RS, Zvezdarska 1, Ljubljana v originalnih dokumentih preverijo svoje osebne podatke in ugotovijo, ali se podatki iz kartonov nanašajo na njih ali njihove svojce.

Če ugotovijo istovetnost podatkov so upravičeni, da se jim, skladno z Zakonom o popravi krivic, prizna status bivšega političnega zapornika in jim pripada odškodnina, če je niso prejeli že na drugi zakonski podlagi, ter druge pravice iz tega naslova.

"Do sedaj je bilo rehabilitiranih že 3500 oseb, torej obstaja še neka skupina obsojencev, ki ni bila rehabilitirana," je poudaril vodja sektorja za popravo krivic Miko Mikola. Tudi zato so na ministrstvu za pravosodje odpravili rok za takšne vloge, ki bi se sicer iztekel konec letošnjega leta. Kot pojasnjujejo, je bilo vseh vlog za popravo krivic do sedaj 18.000, "med njimi pa niso samo zaporniki, ampak tudi takšni, ki so se jim v bivšem sistemu zgodile drugačne krivice".