Kot je pojasnil poslovnež Joc Pečečnik, ki si je vrsto let prizadeval za uresničitev projekta Bežigrajski športni park, se iz odločbe vidi, "da je vrhovno sodišče ugotovilo, da so bili prejšnji sklepi izsiljeni ali celo dogovorjeni s stanovalci, ki so prek družinskih povezav na meni neznan način vplivali na odločitev sodišč".

Vrhovno sodišče je tako zdaj prvostopenjskemu sodišču, torej ljubljanskemu okrajnemu sodišču, zadevo vrnilo v ponovno odločanje, ker se ne na prvi ne na drugi stopnji sodišči nista opredelili do izvedenskega mnenja, ki so ga pridobili v družbi Bežigrajski športni park, je zapisal Pečečnik. Kot je pojasnil, se to mnenje bistveno razlikuje od mnenja izvedenca urbanistične stroke, ki ga je imenovalo sodišče, saj trdi, da sporna parcela ni bila namenjena soseski, temveč javni cesti, pozneje pa parkovni in športni ureditvi.

Po Pečečnikovih besedah obe predhodni sodišči kljub njihovim večkratnim pozivom in opozorilom, "namenoma nista upoštevali" sodnega izvedenca za tovrstna vprašanja. Sodišče je upoštevalo le mnenje izvedenca urbanistične stroke.

Poleg tega mnenje navaja leta 1974 sklenjeno sodno poravnavo, na podlagi katere je bila za sporno zemljišče dotedanjemu imetniku pravice uporabe izplačana odškodnina. Ob tem je vrhovno sodišče nižjima sodiščema – okrajnemu in višjemu – naložilo, da bosta morali, če bosta vztrajali pri prvotni odločitvi, sprejeti stališče o tem, kakšen pravni učinek ima ta sodna poravnava na sklep o funkcionalni povezanosti Fondovih blokov s sporno parcelo.

O odločitvi vrhovnega sodišča je sicer danes prvi pisal portal Siol. Kot so poudarili, bo moralo okrajno sodišče zdaj znova odločiti o tem, ali več parcel med Plečnikovim stadionom in Fondovimi bloki predstavlja pripadajoče zemljišče lastnikov naselja ali pa je njihov lastnik ljubljanska občina, ki je ob Pečečnikovem podjetju Elektronček in Olimpijskem komiteju Slovenije eden od treh družbenikov podjetja Bežigrajski športni park kot investitorja v obnovo stadiona.

Ker je prvič o tem okrajno sodišče odločalo 13 let, pritožba na višjem in revizija na vrhovnem sodišču pa sta vzeli več kot dve leti, po oceni Siola "ni pričakovati, da bi sodišča o tem dokončno odločila kmalu". Pečečnik pa, kot je zapisal za STA, napoveduje dva možna scenarija: "Ali bo država stadion odkupila pod znanimi pogoji ali pa ga bomo pod naslednjo vlado začeli graditi."

STA je pridobila tudi odziv predstavnice naselja Fond Karmen Stariha, ki je izrazila pričakovanje, da bo okrajno sodišče sprejelo enako odločitev, kot jo je prvotno.

Lastništvo omenjenih zemljišč pa ni edina ovira na poti k izvedbi projekta obnove Plečnikovega stadiona za Bežigradom. Pečečnik je namreč po več kot 15 letih poskusov še vedno brez gradbenega dovoljenja za projekt Bežigrajski športni park. Ministrstvo za naravne vire in prostor je nazadnje izdajo gradbenega dovoljenja zavrnilo lani spomladi, saj je presodilo, da projekt ni skladen s kulturnovarstvenim soglasjem.

Pečečnik je nato lani državo pozval, naj stadion odkupi. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica zemljišč okoli Plečnikovega stadiona, pa je naročila cenitev zemljišča pod stadionom.

Cenitev, s katero naj bi razrešili različna stališča med Pečečnikom in ministrstvom za kulturo, je konec lanskega leta znašala 18,1 milijona evrov in bila bistveno višja od cenitve države (11,7 milijona evrov). Kot je takrat dejal ljubljanski župan Zoran Janković, ima odslej vse niti v rokah ministrstvo za kulturo.