Po podatkih Centralne klirinško depotne družbe (KDD), ki je doslej hranila vrednostne papirje, je bilo poleti odprtih še dobrih 240.000 registrskih računov, vrednost sredstev na njih pa je bila 732 milijonov evrov. "Slaba polovica imetnikov ima v lasti le manjšo količino papirjev, vrednih manj kot 100 evrov, veliko pa je tudi takšnih z večjimi vrednostmi, saj je povprečna vrednost sredstev na računih dobrih 3.000 evrov," sporoča Boštjan Krisper, finančni svetovalec pri ZPS.
Potrošnikom, ki se sprašujejo, kaj naj storijo s svojimi vrednostnimi papirji, na ZPS odgovarjajo, da je to odvisno od vrednosti papirjev in stroškov, povezanih z različnimi rešitvami, upoštevati pa je treba tudi pričakovanja glede gibanja vrednosti papirjev, finančno stanje posameznika ter njegove načrte.
To so možnosti, ki jih imate:
1. Papirje lahko obdržite |
Če bi radi še naprej varčevali v papirjih, boste pri enem od ponudnikov odprli trgovalni račun in jih hranili tam, vendar to od zdaj naprej ne bo več zastonj. Za odprtje računa se boste morali oglasiti v ponudnikovi poslovalnici, s seboj pa je treba imeti osebni dokument, davčno številko in podatke o svojem bančnem računu. Dobrodošel bo tudi izpis stanja, ki ste ga dobili od KDD. |
2. Papirje lahko prodate |
Če papirjev nočete obdržati, ker ne želite borznoposredniški hiši vsako leto plačevati stroškov, jih lahko seveda prodate. Prodajo lahko (žal) izvedete le prek trgovalnega računa, torej ga odprete in takoj zatem zaprete. |
3. Papirjem se lahko odpoveste |
Če so vaši vrednostni papirji vredni manj, kot so stroški prodaje, obenem pa ne pričakujete kakšnega povečanja njihove vrednosti, se jim je morda bolje nepreklicno odpovedati in postali bodo last države. Zahtevo za opustitev papirjev sporočite na posebnem obrazcu, ki ga posredujete KDD. Lahko ga oddate v vložišču KDD ali pošljete po pošti, vendar pa morate podpis še pred pošiljanjem overiti na bližnji upravni enoti in poravnati takso v višini treh evrov. |
4. Ne storite nič |
Nedejavnost se ne izplača. Če namreč do konca leta ne boste storili nič, bodo vaši papirji preneseni na sodni depozit in po petih letih bodo postali last države. Vedeti pa morate, da tudi to ne bo šlo brez stroškov, razen če vrednost papirjev ni večja kot 100 evrov, če ne kotirajo na borzi in če vam od leta 2014 naprej niso prinesli dividend ali obresti. Plačati boste morali stroške postopka na sodišču in sodno takso v višini 15 odstotkov vrednosti papirjev oz. največ 410 evrov na leto! |
(Vir: Zveza potrošnikov Slovenije)
Preverite, ali imate kaj na registrskem računu
"Kar nekaj ljudi je izgubilo sled za svojimi lastniškimi certifikati, zato ne bo odveč nasvet, da je treba najprej preveriti, ali sploh imate registrski račun z vrednostnimi papirji," svetujejo pri ZPS. KDD je sicer večino lastnikov septembra pisno obvestil o stanju na registrskem računu. Če dopisa niste dobili, pa je najbolje, da pri KDD sami preverite, ali račun sploh imate in kaj je na njem. To lahko storite po telefonu ali elektronski pošti.
Kakšni so stroški?
"Ponudniki si seveda manejo roke ob misli na tisoče novih strank, ki jih bodo dobili zaradi ukinitve registrskih računov, ugotovili pa smo, da nove stranke bolj kot s ponudbo trajno nizkih tarif vabijo s kratkoročnimi akcijami," opozarjajo pri ZPS. To pomeni, da ponudba, ki se zdi na prvi pogled najbolj ugodna, ni nujno najboljša.
Informacija o stroških je ključna za odločitev, ali delnice prodati, opustiti ali obdržati, zato so pri ZPS pregledali stroške pri vseh ponudnikih trgovalnih računov pri nas. In prva ugotovitev? Ceniki so težko razumljivi. Nadomestila se razlikujejo glede na višino zneskov, od tega, ali imate na računu delnice ali obveznice, koliko različnih papirjev imate in ali kotirajo na borzi ali ne.
Imate le za nekaj deset evrov vrednostnih papirjev?
Če ste lastnik vrednostnih papirjev, ki so vredni manj kot 50 evrov, ste verjetno v dilemi, ali jih sploh prodati ali pa se jim raje odpovedati. Odgovor je v veliki meri odvisen od tega, pri katerem ponudniku se boste odločili za prodajo vrednostnih papirjev. Na ZPS so ugotovili, da lahko potrošnik, ki ima delnice v vrednosti 40 evrov in jih želi takoj prodati, med najbolj in najmanj ugodnim ponudnikom prihrani 35,37 evra.
V tabeli si lahko ogledate primerjavo stroškov za potrošnika, ki ima na registrskem računu za 40 evrov delnic, ki kotirajo na borzi, in jih želi prodati, trgovalni račun pa takoj nato zapreti. Z zeleno so označene najugodnejše banke.
Stroški takojšnje prodaje delnic v vrednosti 40 evrov:
OPOMBE:
1 – Upoštevani so stroški, kot so prenos instrumentov z registrskega na trgovalni račun, odpiranje računov in vzpostavitev pogodbenega razmerja.
2 – Upoštevana je provizija za borzno posredovanje ponudnika, provizija KDD ter Ljubljanske borze.
3 – Vzpostavitev poslovnega razmerja je do konca oktobra brezplačna, potem bo tarifa 10 evrov.
Kaj pa tisti z večjimi zneski?
Če je vrednost papirjev na registrskem računu večja, se delnice splača obdržati v primeru, da njihove dividende in rast vrednosti pokrivajo vsaj stroške, ki jih boste imeli s trgovalnim računom, pravijo na ZPS. V tabeli 2 so zbrani podatki, kolikšne stroške bi imel potrošnik, ki ima v lasti delnice enega izdajatelja v vrednosti 3.000 evrov, ki kotirajo na borzi. Tudi tu so z zeleno obarvane banke z najugodnejšo ponudbo. Potrošnik, ki želi obdržati svoje delnice v znesku 3.000 evrov, lahko v prvem letu s primerjavo ponudnikov prihrani do 31,96 evra, ugotavljajo na ZPS.
Stroški prenosa delnic v vrednosti 3.000 evrov na trgovalni račun in njihovega varčevanja za eno leto:
OPOMBA:
1 – Vzpostavitev poslovnega razmerja je do konca oktobra brezplačna, potem bo tarifa 10 evrov.
Pa se delnice glede na stroške sploh izplača obdržati? "Glede na to, da bo povprečni letni strošek spletnega poslovanja v prvih petih letih 20,8 evrov, boste pri znesku 3.000 evrov stroške pokrili z letnim donosom vsaj 0,73 % (pri ilustraciji ni upoštevan davčni vidik). Papirje se vam torej bolj izplača obdržati pri večjih vrednostih in pri nižjih stroških trgovalnega računa," odgovarjajo pri ZPS.
"Ker na trgu mrgoli kratkoročnih popustov, predvsem na stroške odpiranja trgovalnega računa, ki so pogosto vezani tudi na delnice specifičnih podjetij, je za dobro primerjavo stroškov priporočljivo direktno prositi za ponudbe," svetuje Boštjan Krisper. Z dobrim razmislekom in kritično presojo ponudb lahko potrošniki prihranijo, obenem pa bodo ponudnike, ki si manejo roke ob novih zaslužkih zaradi ukinitve registrskih računov, prisilili k nižjim cenam poslovanja s trgovalnim računom.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.