VIDEO: 'Če podjetje prosi za predujem za dobavo določenih dobrin, to pomeni, da se financira s strani kupca'

Lastnik podjetja Val marketing Gregor Vrhovnik zanika, da bi šlo za načrtno prevaro. Številni, ki so pri ljubljanskem podjetju še pred nekaj dnevi naročali protivlomna vhodna vrata, se v teh dneh počutijo prevarane.

Ob naročilu so namreč številni dali predplačila, nato pa je odjeknilo, da je podjetje v stečaju. Vrat tako verjetno ne bodo videli, se bodo morali pod nosom obrisati tudi za predplačilo? 

Zahtevo za stečaj je vložil prav lastnik podjetja, ki se je zavedal, da je že dlje časa v rdečih številkah. Kljub temu pa je torej pobiral naročila in predplačila, nekateri so vrata plačali v celoti. 

Slednje bi sicer moralo kupce zaskrbeti, še preden so plačali, meni odvetnik Luka Gabrščik: "Laično, že če podjetje prosi za predujem za dobavo določenih dobrin, to pomeni, da se financira s strani kupca. Če se financira s strani kupca, je že vprašanje, ali ima dovolj sredstev za financiranja svojega obrata."

Lastnik zanika, da bi kupce načrtno prevaral

Lastnik podjetja se je, potem ko smo zgodbo objavili mediji, vendarle javil z daljšim elektronskim sporočilom. Zatrdil je, da ni šlo za ''načrtno prevaro, zaradi katere bi se jaz osebno ali kateri koli od mojih družinskih članov okoristil''. 

Opisal je, da so v preteklosti sodelovali tudi z večino večjih gradbenih podjetij, katerih usoda je danes znana. Številni gradbinci ne obstajajo več, to pa je bilo po besedah Vrhovnika že leta 2009 skoraj usodno tudi za njegovo podjetje, saj so ostali brez plačila za že vgrajena vrata, iz stečajnih mas pa naj ne bi dobili ničesar. 

''Okrog 300.000 evrov neposredne in posredne izgube in škode (okrog 500 vrat nismo dobili plačanih, če bi vse skupaj sešteli) nam je pobralo vse naše finančne rezerve, ki smo si jih ustvarili v prejšnjih letih. Če bi takoj po teh stečajih obupali, bi se zgodilo enako, kot se je zdaj – veliko strank bi ostalo brez svojih plačanih vrat,'' je zapisal. Nadaljeval je, da ni želel izpasti kot prevarant, zato so vztrajali pri ohranjanju podjetja. 

Pogoj ali lastna odločitev kupcev?

Stranke so pripovedovale, da so jim za gotovinska plačila ponujali popuste. Vrhovnik je zapisal, da je večina strank po lastni presoji vrata vplačevala vnaprej (''tega nikdar nismo postavljali kot pogoj, vedno smo imeli vedno možnost tudi le 30- ali 50-odstotna predplačila z nekoliko manj popusta''), kar je bilo ''vedno dovolj za solidno poslovanje, nismo pa mogli ustvariti toliko sredstev, da bi se naš položaj izboljšal na predkrizno raven''. 

Vrhovnik je še razložil, da so se spomladi v podjetju morali spopasti s skoraj 50-odstotno ''nenadno odsotnostjo monterjev zaradi bolniškega staleža''. Pojasnil je, nadomestnih monterjev za tako specifičen proizvod, kot so protivlomna vrata, na trgu ni. Tako so si do poletja po njegovih besedah nabrali zamude z dobavami in prišli na slab glas, kar je poslabšalo njihovo prodajo. 

Krivdo za stečaj prevalil na dobavitelja 

Septembra se je sicer poslovanje po besedah Vrhovnika znova izboljšalo, a nato je konec septembra njihov ključni dobavitelj vrat zadržal pošiljko, ''ki smo jo nujno potrebovali za nadaljevanje dela, saj so spremenili oziroma zaostrili že dogovorjene pogoje plačevanja''. 

Vrhovnik je glede glavnega razloga za stečaj s prstom pokazal na dobavitelja. ''Še v petek, 29. septembra, smo vgrajevali zadnje kose vrat iz zaloge in bili prepričani, da v začetku tedna prejmemo novo pošiljko vrat, v ponedeljek pa se je izkazalo, da je dobavitelj spremenil svoje pogoje in se odločil, da vrat ne bo dobavil.'' Sledila je vloga za stečaj. 

Vrhovnik je sklenil, da ni imel nobenega razloga, da bi podjetje načrtno izčrpaval in ga zaprl, da bi se s tem okoristil. 

Novinarki oddaje 24UR Tjaši Dogulin pa je pojasnil: "Jaz sem v ponedeljek popoldan obvestil sodelavce, da s torkom do nadaljnjega ni treba hoditi v službo. Tako da ... Zadnji dan, ko je bilo naše podjetje aktivno, je bil ponedeljek. In takrat sem bil tudi jaz osebno prisoten v podjetju in nismo prejeli nobenga plačila neposrednega z gotovino, ker bi ga zavrnil."

Kaj lahko storijo opeharjeni naročniki?

Po stečaju podjetja začne veljati stečajno pravo in tako lahko naročniki vrat, ki so ostali brez svojega denarja, svojo terjatev prijavijo v stečajnem postopku, je dejala Mirana Omerzu s Tržnega inšpektorata. 

Na spletni strani Tržnega inšpektorata so zapisali, da je ''Okrožno sodišče Ljubljana s sklepom št. St 3198/2017 pričelo stečajni postopek nad podjetjem Val marketing d.o.o., Ljubljana - v stečaju, ter postavilo stečajnega upravitelja Igorja Pirca, zato lahko v skladu z objavljenim oklicem o začetku stečajnega postopka terjatve, vašo terjatev do podjetja (vaš vplačan znesek) prijavite v roku treh mesecev od objave oklica, to je do 9. januarja 2018''.

Prijave terjatev so torej mogoče v trimesečnem roku od objave oklica o začetku stečajnega postopka na Ajpesovi spletni strani. Če ta rok zamudite, terjatev propade in nikoli ne bo poplačana. 

Terjatev prijavite na okrožno sodišče, ki vodi stečajni postopek. ''Prijava terjatve se opravi osebno na vložišču sodišča ali pa se jo pošlje po pošti na naslov sodišča. Vsebovati mora opravilno številko, identifikacijske podatke o upniku, zahtevek za priznanje terjatve, ki mora vsebovati znesek glavnice, če upnik zahteva obresti in stroške, pa tudi te, ter na koncu opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka in dokaze o njih. Prijavi terjatve je potrebno priložiti listinske dokaze o dejstvih, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje terjatve,'' so zapisali na Tržnem inšpektoratu. 

V primeru podjetja Val marketing so to ''pogodba, predračun in dokazila o neizpolnitvi pogodbe oziroma o ne vračilu plačanega zneska''.

Seveda to še ne pomeni, da boste denar sploh še kdaj videli. Najprej se iz splošne razdelitvene mase poplačajo prednostne terjatve, potem navadne in nato še podrejene terjatve. Prednostne terjatve so: plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece, odškodnine za poškodbe povezane z delom in poklicne bolezni, neizplačane odpravnine, plače in nadomestila plač delavcem, davki in prispevki od plač in podobno.