Copernicus: Lansko poletje je bilo najtoplejše doslej

Posledice vročinskih valov, ki smo jim bila priča leta 2022, so prizadele več milijonov ljudi, vplivale so na zdravje, kmetijstvo in oskrbo s hrano, na cene ter seveda na naravne ekosisteme ter rečni, zračni, železniški in cestni promet. Vremenske spremembe zaradi ekstremnih temperatur, ki so trajale predolgo in se pojavile nenavadno zgodaj, pa niso bile ravno presenetljive, so ugotovili z zadnjim poročilom Medvladnega panela za podnebne spremembe, ki kaže, da se bodo pogostost in intenzivnost vročinskih valov še naprej povečevala.

Te spremembe so verjetno zasluga podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, na Copernicusu pa pričakujejo, da se bodo spremembe podnebja z globalnim segrevanjem nadaljevale ali okrepile.

Najvišje povišanje temperature je bilo zabeleženo pozno poleti, oktobra in decembra. V Avstriji je bilo denimo povprečje v oktobru 2022 za 3,3 stopinje Celzija višje od povprečne oktobrske temperature, zabeležene med letoma 1991 in 2020. Tudi Slovenija in Francija sta v tem mesecu zabeležili temperaturne anomalije v višini 3 stopinje Celzija in več. 

Italija je bila toplejša od povprečja v skoraj vseh mesecih leta, razen v dveh. Najvišjo mesečno temperaturno anomalijo doslej so zabeležili v treh različnih mesecih, in sicer maja, oktobra in decembra. Skozi nista šli bolje niti Španija in Portugalska, ki sta trikrat presegli rekorde. V severni in zahodni Evropi so beležili dolgotrajne in močne vročinske valove. 

Ekstremna suša je prinesla tudi večja tveganja za nastanek požarov v naravi, kar se je pokazalo v tem, da je lansko poletje prineslo največji obseg izpustov zaradi požarov v Evropski uniji in Veliki Britaniji.

"Ti dogodki kažejo, da že doživljamo uničujoče posledice segrevanja planeta," je ob izdaji poročila povedala namestnica vodje službe Samantha Burgess in dodala, da bi morali nujno zmanjšati količine emisij, da bi se izognili najhujšim posledicam podnebne krize, družba pa se mora bolje prilagoditi ekstremnim vremenskim dogodkom.

Po oceni Copernicusa so se temperature v Evropi v zadnjih 30 letih dvignile za več kot dvakrat od svetovnega povprečja, Evropa pa se segreva najbolj od vseh celin.

Rekordne temperature so lani zabeležile tudi zemljine polarne regije, med drugim ugotavlja poročilo. Na postaji Vostok na vzhodu Antarktike je temperatura dosegla -17,7 stopinje Celzija, kar predstavlja najvišje izmerjeno temperaturo v zadnjih 65 letih. Obseg antarktičnega ledu pa je dosegel najnižji obseg v zadnjih 44 letih.

To nenadno višanje temperature sicer ni bilo enakomerno po vsem svetu. Oceanski in atmosferski pojav La Niña je povzročil nižje temperature v pacifiški regiji, kar je pomenilo, da sta bili Avstralija in Južna Amerika praviloma hladnejši od povprečja. Temperature na severni polobli pa so bile precej višje, zlasti na Arktiki in v severni Evropi. 

Temperaturne anomalije so nastopile že v mesecu maju

Prvi znaki nenavadno toplega vremena v Evropi so se pojavljali v mesecu maju, ko se je nadpovprečno topel zrak iz zahodne Sahare pomaknil proti severu in povzročil dvig temperature na več območjih jugozahodne Evrope, vključno s Portugalsko, Španijo, južno Francijo in deli zahodne Italije.

Že maja so tako nastopili novi temperaturni rekordi, najprej v Franciji, kjer je bil to najtoplejši maj od začetka beleženja leta 1900. Podrtih je bilo tudi nekaj nacionalnih rekordov, v španski Sevilli je temperatura dosegla 41 stopinj Celzija.

Portugalska je v prvi polovici meseca poročala o vročinskem valu, kasneje v mesecu pa o "vročinskem izbruhu", izjemnem nenadnem dvigu temperatur. Ta razmeroma redek pojav so sredi maja opazili tudi v južni Franciji.

Vročina ni popuščala vse poletje

Visoke temperature so se nadaljevale skozi ves mesec julij,  saj se je intenziven in dolgotrajen vročinski val začel v Španiji in na Portugalskem, nato pa se je proti severu in vzhodu razširil v Francijo, Združeno kraljestvo, srednjo Evropo in Skandinavijo. S sabo je val prinesel tudi sušne razmere, ki so se le slabšale. V nekaterih državah so celo zabeležili najbolj suh julij doslej.

V Španiji, Franciji in Združenem kraljestvu so temperature vsaj en dan presegale 40 stopinj Celzija. 

Konec poletja pa še ni prinesel težko pričakovane ohladitve

Ob koncu poletja so bile avgustovske temperature v večjem delu Evrope nadpovprečne. Najbolj nadpovprečne temperature so bile na skrajnem vzhodu celine, vendar so bile jugozahodne regije še vedno precej toplejše od povprečja, navaja Copernicus.

Tudi v zahodnih regijah so bile temperature na splošno visoke, vendar nižje od ekstremnih vrednosti, ki so bile zabeležene na začetku poletja.