Lansko leto eno najtoplejših v 160 letih

Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je ocenila, da spada leto 2009 med deset najtoplejših let od leta 1850. Takrat so namreč začeli z instrumentalnimi podnebnimi meritvami.

Lansko leto naj bi bilo, po trenutni razvrstitvi, ki ne upošteva negotovosti v letnih povprečjih, peto najtoplejše leto. Desetletje 2000–2009 je bilo toplejše od desetletja prej (1990–1999), to pa je bilo toplejše od obdobja 1980–1989.

Podnebni ekstremi v svetu

V številnih predelih sveta so bile uničujoče poplave, hude suše, snežna neurja, vročinski valovi in prodori hladnega zraka.

Poletje v Evropi je bilo toplejše od dolgoletnega povprečja, zlasti v južnih območjih. Španija je imela tretje najtoplejše poletje, bolj vroče poletje je bilo le v letih 2003 in 2005. Italija je imela julija močan vročinski val z maksimalno temperaturo nad 40 stopinj Celzija, lokalno pa je temperatura dosegla 45 stopinj Celzija.

Vročinski val je v začetku julija prizadel tudi Veliko Britanijo, Francijo, Belgijo in Nemčijo, nekatere merilne postaje na Norveškem pa so izmerile najvišjo temperaturo do zdaj. Indija je imela ekstremen vročinski val maja, ki je zahteval 150 žrtev. Vročinski val je v juniju prizadel sever Kitajske z najvišjimi dnevnimi temperaturami nad 40 stopinj Celzija, na nekaterih območjih je bila presežena do sedaj najvišja zabeležena temperatura.

Hude suše so prizadele Kitajsko, zahodni del ZDA, Mehike in jugozahodni del Avstralije, po drugi strani pa so huda nevihtna neurja doživeli deli Sredozemlja, Turčija, Srednja Amerika in Avstralija. Najhujši peščeni vihar je bil v Novem Južnem Walesu in Queenslandu. Severovzhodni in severozahodni deli Indije so bili priča enemu najšibkejših monsunskih obdobij od leta 1972.

Hud mraz je decembra zajel vso Evropo. Snežilo je celo v krajih, kjer snega niso vajeni. To je povzročilo številne nevšečnosti v prometu. Za nekaj dni so obstali tudi hitri potniški vlaki Eurostar, ko je v predoru pod Rokavskim prelivom zaradi slabega vremena ostalo ujetih več kot 2.000 ljudi.

Po znanstvenih podatkih se je količina arktičnega ledu drastično zmanjšala v zadnjih tridesetih letih, z najbolj ekstremnim padcem v času poletnega taljenja. Površina arktičnega ledu poleti 2009 je bil 5,10 milijona km², kar je tretji najmanjši obseg po letih 2007 (4,3 milijona km²) in 2008 (4,67 milijona km²) od začetka satelitskih meritev leta 1979.

Toplo leto se nadaljuje

Kot kaže, se bo tudi leto 2010 uvrstilo med najtoplejše zaradi nadaljevanja učinkov podnebnih sprememb in El Niña, naravnega segrevanja voda v vzhodnem tropskem Tihem oceanu, ki povzroča tudi dvig svetovne temperature.