Lanskemu državnemu proračunu mnenje s pridržkom

Računsko sodišče je predlogu splošnega dela zaključnega računa lanskega državnega proračuna in pravilnosti izvršitve tega proračuna izreklo mnenji s pridržkom, ker je ugotovilo napake pri izkazovanju prejemkov in izdatkov oz. neskladja s predpisi. Zahtevalo je predložitev odzivnih poročil in podalo nekaj priporočil.

Revidirani uporabniki javnih sredstev so bili vlada ter posamezna ministrstva oziroma vladne službe. Ker med izvajanjem revizije niso odpravili vseh napak in nepravilnosti, je sodišče zahtevalo predložitev odzivnih poročil. Podalo je tudi številna priporočila za izboljšanje poslovanja, so zapisali v danes objavljenem revizijskem poročilu.

Revizorji so povzeli, kaj vse ni bilo izkazano v bilanci prihodkov in odhodkov ter med odhodki. Navedli so, da so bili denimo med prejemki previsoko izkazani prejemki iz zadolževanja za upravljanje z dolgom, med izdatki pa so v istem znesku previsoko izkazani izdatki za odkup zakladnih menic. Ob tem so opozorili tudi na ugotovitve pri preverjanju zbirne bilance stanja proračuna konec lanskega leta.

Med pomembnejšimi ugotovitvami so izpostavili, da neposredni proračunski uporabniki niso v celoti uskladili knjižnih stanj z dejanskim stanjem, ugotovljenim s popisom, in da dolgoročne finančne naložbe, terjatve za davčne obveznosti ter obveznosti do dobaviteljev niso bile evidentirane v pravilnem časovnem obdobju.

Kljub pomembnemu zmanjšanju v primerjavi z letom prej so v zbirni bilanci stanja proračuna še vedno vključena tudi opredmetena osnovna sredstva, vrednotena po nabavni vrednosti en evro ali manj. Prav tako pomemben delež nepremičnin v lasti države še ni zemljiškoknjižno urejen, so nanizali revizorji.

Računsko sodišče je mnenje s pridržkom o pravilnosti izvršitve tega proračuna izreklo zaradi ugotovljenih neskladij s predpisi. Ta se podobno kot v reviziji prejšnjega proračuna nanašajo na zaposlovanje, plače in druge osebne prejemke, prevzemanje in plačevanje obveznosti iz proračuna, oddajo javnih naročil ter sklepanje javno-zasebnih partnerstev.

Med neskladji so našteli še, da sklada za podnebne spremembe in za vode nista bila ustanovljena kot proračunska sklada, da ni bil sprejet program promocije na področju kmetijstva, da ni bil izpolnjen pogoj za izdajo državnega poroštva za obveznosti iz 440-milijonskega posojila, ki ga je pri Evropski investicijski banki najela Termoelektrarna Šoštanj, ter da cenitev stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti ni bila izdelana v skladu z ustreznimi standardi.