Lani vsak državni uradnik napisal vsaj dva zakona

Slovenija je ena izmed bolj reguliranih držav v Evropski Uniji. Samo lani smo namreč sprejeli 1.356 novih zakonov in podzakonskih predpisov, od tega 23 osnovnih zakonov, 44 zakonskih novel, 11 zakonov o ratifikaciji ter 1.278 podzakonskih predpisov in drugih objavljenih podzakonskih aktov, so sporočili iz Službe vlade RS za zakonodajo. Če malo preračunamo, lahko rečemo, da so bili lani tako vsak dan napisani oziroma sprejeti skoraj štirje zakoni.

A nismo bili samo lani tako plodni. Od leta 1991 v Sloveniji namreč vsako leto v povprečju sprejmemo ali napišemo okoli 1.068 zakonov ali podzakonskih aktov. Od osamosvojitve smo tako sprejeli 3.353 zakonov in 25.487 podzakonskih predpisov, kar je skoraj tri na dan. Ob osamosvojitvi smo imeli v Sloveniji namreč 'zgolj' 315 zakonov in 1.480 podzakonskih aktov na državni ravni. Danes pa imamo veljavnih 745 osnovnih zakonov, medtem ko je vseh zakonov, tudi o ratifikaciji, ustavnih in zakonskih novel, kar 3.668.

A to še zdaleč ni vse, saj se v Sloveniji poleg zakonov uporablja še 26.967 podzakonskih predpisov in drugih objavljenih aktov. V to številko pa niso zajeti predpisi in drugi podzakonski akti samoupravnih lokalnih skupnosti, torej je število podzakonskih predpisov, ki se uporabljajo, še višje. Če le-teh ne upoštevamo, lahko rečemo, da na vsakega 68. prebivalca Slovenije velja z zakonom veljavni predpis, če pa bi upoštevali tudi predpise samoupravnih lokalnih skupnosti, pa bi skoraj vsak prebivalec imel svoj lasten zakon ali predpis.

Pri sprejetju zakonov je bila sicer daleč najbolj plodna Janševa vlada (2004-2008), saj so takrat sprejeli kar 320 novih zakonskih novel. Največ novih osnovnih zakonov pa je bilo sprejetih v času Drnovškove vlade (1993-1997), in sicer 234.

Zakonov je preveč in prehitro napisanih

Na račun preveč zakonov je slišati številne kritike, češ, da se zakoni prehitro sprejemajo, zaradi česar naj bi bili tudi slabše napisani, neusklajeni, nejasni in težko izvedljivi v praksi. Navadni ljudje težko razumejo vse sprejete zakone, še težje pa jih upoštevajo. S tem se strinjajo tudi strokovnjaki oziroma stroka, ki zakone uporablja pri vsakdanjem delu.

Predsednik Slovenskega sodniškega društva, Andrej Ekart, se strinja, da "številne zakonske spremembe gotovo otežujejo delo sodnikom, poleg tega pa se zakon ne more usidrati v zavest ljudi, če se neprestano spreminja,"  a hkrati poudarja, da "se zakonodajalec na nekatere spremembe v družbi mora odzivati (npr. tehnični razvoj, razvoj informatike, nove tehnologije) in temu prilagoditi pravna pravila, da ne postanejo zastarela."

A dejstvo je, da je zakonov v Sloveniji preveč. To ugotavljajo tudi v Inštitutu Libertas. ''Ugotavljamo, da je Slovenija na številnih področjih preveč regulirana in da se država z regulacijami vedno bolj vtika v naše življenje,'' je povedal Anže Šarabon iz Inštituta Libertas. ''Ne trdimo, da je vsa regulacija slaba, ampak da moramo ustvariti pametno regulacijo. Regulatorno ureditev morajo voditi dejstva in ne čustva. Vlade pogosto brcnejo v temo, kar dokazujejo visoki davki in zakonodaja, ki je vsem zgolj v breme (primer tega je npr. nepremičninski davek, ki je bil prenagljeno sprejet leta 2013, Ustavno sodišče pa ga je zavrnilo samo leto pozneje).”

Šarabon namreč meni, da politiki in javni uslužbenci ne vedo kaj je najbolje, medtem ko ustvarjalci bogastva to vedo. “Ko vlade sprejemajo odločitve, bi pri tem morali sodelovati tudi predstavniki podjetij in potrošnikov. Vlada bi morala voditi odprt in transparenten dialog z gospodarskimi panogami, tako da bi slovenski zakoni in uredbe poskrbeli, da bo Slovenija najprijetnejši kotiček v Evropi za življenje, delo in naložbe.” Vlada bi se, po njegovem, morala osredotočiti na uredbe, ki bi ustvarile nova delovna mesta, ne pa zgolj na simbolične poteze.