Danes obeležujemo mednarodni dan otrok, žrtev nasilja. V Sloveniji je bilo lani več kot 2500 otrok žrtev kaznivih dejanj, od tega jih je bila dobra polovica deležnih nasilja, kažejo podatki policije. Odrasli z izvajanjem nasilja otroke izrabljajo, da nanje prenašajo lastne stiske, je pojasnila terapevtka Zavoda Iskreni.net Janja Grilc.
Kot kažejo statistični podatki policije, se največ kaznivih dejanj nad otroki nanaša na zanemarjanje in surovo ravnanje ter na nasilje v družini. Teh oblik nasilja je bilo lani deležnih skoraj 1000 otrok. Število kaznivih dejanj nad otroci se sicer iz leta v leto zmanjšuje, naraščajo pa kazniva dejanja spolnega napada na otroke mlajše od 15. let, ki jih je bilo lani 149, ter število posilstev, teh je bilo 13.
Otrok je ranljivo in nemočno bitje, ki potrebuje pomoč in sočuten odziv staršev, da se lahko sooča z izzivi sveta, pravi zakonska in družinska terapevtka Grilčeva. Kadar je nad otrokom izvršeno nasilje, naj si bo telesno, spolno ali psihično, doživlja strah, ki ga nato skupaj z bolečimi občutji zatre, da lahko preživi. Tako postaja nasilen, jezen ali pa vedno znova ostaja žrtev zlorabe.
Telesno nasilje pomeni, da otroka telesno napadejo s tepeži, brcami in drugimi udarci, medtem ko je psihično nasilje izvajanje psihičnega pritiska nad otrokom z manipulacijo, ignoriranjem, zanemarjanjem, kričanjem, poniževanjem in zatiranjem. Kot poudarja Grilčeva, gre za primere, ko starši ne najdejo stika z otrokom in se nanj ne odzivajo ustrezno. Ob tem izrabljajo otroka, da nanj prenašajo svojo stisko.
Nasilje nad otrokom povzroča negativne posledice na njegove razvijajoče se možgane. Višje funkcije možganov, kot so moralnost, sposobnost reševanja težav, sočutje in zavest o sebi, se težje razvijejo, saj otrok nima čustvene stabilnosti in občutka varnosti, ki je pogoj za razvoj teh sposobnosti. Svoje stiske izraža preko neprimernega vedenja, agresije ali depresije.
Posledično bo otrok, ki je žrtev nasilja, kasneje kot odrasel imel težave v medosebnih odnosih. Po njenih besedah bi morali odrasli, ki so bili kot otroci deležni nasilja, spregovoriti o svojih stiskah, jih ovrednotili v sočutnih odnosih ter tako ne prenašati nasilja na naslednje generacije. Nasilje se prečiščuje tudi do pet generacij, poudarja Grilčeva in dodaja, da je naloga družbe, da nasilje prepozna, je do njega kritična in ga nemudoma ustavi.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.