Hitrost na slovenskih cestah še vedno ubija - lani umrli 104 vozniki

Hitrost kot dejavnik tveganja ostaja eden glavnih vzrokov prometnih nesreč in pomembno prispeva k teži posledic prometnih nesreč, številu hudo in smrtno poškodovanih.

Prioritetna naloga agencije za varnost v prometu je, da stremi k zmanjšanju povprečnih hitrosti, kar bo posledično pomenilo manj mrtvih, hudo in lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi hitrosti.

Hitrost je namreč glavni dejavnik tveganja za voznike in potnike, posebej pa je ključna tudi pri varnosti ranljivejših udeležencev v prometu, pešcih, kolesarjih in motoristih.

S tem namenom v treh obdobjih prek leta (april, junij, avgust) še posebej intenzivno potekajo preventivne aktivnosti, s katerimi želijo opozoriti voznike na dosledno spoštovanje omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditev vožnje razmeram na cesti.

Prehitra vožnja je še vedno najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, v katerih ljudje umirajo, ali se hudo poškodujejo, je ob začetku preventivne akcije dejal Robert Vehovec iz sektorja prometne policije GPU. 

Kot je poudaril Vehovec, kljub temu v Sloveniji beležimo pozitiven trend izboljšanja prometne varnosti. "Prišli smo namreč do točke, ko bo napredek vse težji in si ga lahko obetamo samo, če pri hitrosti naredimo dodatne korake, da jo umirimo in spravimo v podzavest ljudi. Da ne bodo več malodušni do nekoga, ki vozi 10 ali 15 kilometrov prehitro skozi naselje," je dejal.

Akcija, ki se je začela danes in bo potekala do 29. aprila, je po njegovem mnenju dobra priložnost za to. Že v prvem tednu bodo poostrili nadzor, v sredo pa bodo tako kot večina evropskih držav izvedli "maraton nadzora hitrosti". Takrat bodo vozniki na cesti občutili povečano prisotnost policije in da so nadzorovani. Vehovec je prepričan, da bodo vozniki v sredo vozili nekoliko počasneje, kar naj bi se odrazilo pri prometni varnosti.

Voznike bodo nadzirali med 6. in 18. uro na več kot 630 lokacijah po Sloveniji, objavili bodo tudi seznam, kje lahko pričakujejo policiste. "Želimo biti transparentni, ker ni namen v kaznovanju, ampak v tem, da občutijo, da so nadzorovani in da razmišljajo o omejitvah hitrosti," je dejal in dodal, da bodo glede na "zamrznitev stavke" lahko zagotovili dovolj policistov za pokritje omenjenih lokacij.

Konference so se udeležili tudi ambasadorji kampanje Rado Mulej, Jože Robežnik, Marko Miladinovič in Franci Kek, s katerimi je agencija za varnost prometa združila moči za zmanjšanje prometnih nesreč s smrtnim izidom.

"Kot akterji nastopamo v oglasih agencije. Razen tega bomo po svojih močeh in kanalih poskušali delovati tako, da se res ne splača prehitro voziti, sesti za volan pijan, ali telefonirati med vožnjo," je dejal Kek.

Mulej je poudaril, da je njihovo poslanstvo ozaveščati ljudi, da je varnost v prometu dejansko pomemben dejavnik za preživetje. Življenje je preveč pomembno, zato poziva k previdni in pametni vožnji.

Robežnik je povedal, da je ambasador počasne vožnje, saj vedno kot sopotnik voznikom teži, naj počasi vozijo. Kot je dodal, je zaradi izkušnje hitro dojel, da alkohol in hitrost nista rešitev.

Direktor agencije za varnost prometa Igor Velov je poudaril, da hitrost, alkohol in uporaba mobilnega telefona med vožnjo sejejo glavnino smrti na naših cestah, zato so tudi vse te tri teme združili v eno celovito medijsko podobo. Poleg omenjene akcije se po njegovih besedah odvija tudi cela vrsta aktivnosti za izboljšanje prometne varnosti.

Vozniki znova divjali po avtocesti

Bojan Kos s Policijske uprave (PU) Kranj je ob tem sporočil, da so prometni policisti med vikendom intenzivno merili hitrost vožnje voznikov na avtocesti.

"Ugotovili so 71 prekoračitev hitrosti. Na odseku, kjer je omejitev 110 km/h, je eden od voznikov vozil 185 km/h, na odseku, kjer je omejitev 130, pa so policisti enemu od voznikov izmerili 201 km/h," je dodal Kos. 

"V letu 2017 smo na območju Policijske uprave Koper obravnavali 1275 prometnih nesreč. V devetih je umrlo devet oseb, 86 jih je bilo huje telesno poškodovanih, 487 pa lažje," pa je povedala Anita Leskovec s PU Koper. 

Najpogostejši vzrok med smrtnimi prometnimi nesrečami je bila nepravilna stran in  smer vožnje v petih primerih ter neprilagojena hitrost v treh primerih, je še dodala Leskovčeva.

Evropska komisija je minuli teden objavila predhodne statistične podatke o varnosti v cestnem prometu za lansko leto. Ob tem je posebej izpostavila tudi Slovenijo, ki je lani v primerjavi z letom 2016 zabeležila 20-odstotno zmanjšanje števila smrtnih žrtev. Lani so namreč v prometnih nesrečah pri nas umrle 104 osebe, predlani 130.