Novinarstvo še vedno nevaren poklic: lani 82 smrti in rekordno število utišanih za zapahi

Ob mednarodnem dnevu svobode medijev so tako v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) kot Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) kritično ocenili razmere v slovenskem medijskem prostoru. V obeh novinarskih organizacijah soglašajo, da je svoboda medijev ena od najbolj ogroženih vrednot sodobne demokracije.

"Da bi sredi Evrope ubijali novinarje, se je nekoč zdelo nepredstavljivo. Danes je to realnost, ki jo živimo tukaj in zdaj," so sporočili iz DNS in opozorili, da se tudi v Sloveniji že več let načrtno ustvarja klima sovraštva do medijev in novinarjev.

"Gre za ciljno voden proces, ki se v zadnjih letih stopnjuje, v njem pa prednjačijo mediji v lasti političnih strank. Ti izkoriščajo prazen prostor, ki so ga za sabo pustili kriza, ekonomsko šibki medijski lastniki, spremembe v navadah uporabnikov medijskih vsebin in država," so še poudarili v DNS. Po njihovi oceni slovenski novinarji vedno težje opravljajo svoje delo.

Svoboda medijev tesno povezana s svobodo ljudi

"Policija in tožilstvo nas lahko še vedno preganjata zaradi obrekovanja. Posamezne državne institucije, celo javni regulatorji, od novinarjev še vedno zahtevajo razkritje virov," so zapisali v DNS in spomnili, da je pravica do popravka, "ki jo vplivneži izkoriščajo za izživljanje nad novinarji in mediji, po 20 letih in petih vladah še vedno del medijske zakonodaje".

V upravnem odboru DNS se bojijo, da pomemben del slovenskega medijskega prostora teh nevarnosti ne bo preživel: "Ob mednarodnem dnevu svobode medijev ugotavljamo, da ni več daleč dan, ko se bomo tudi v Sloveniji morali zanjo odločneje boriti. Če pade svoboda medijev, pade tudi demokracija. Če pade demokracija, je naslednja na vrsti – svoboda."

Boj proti manipulaciji z dejstvi

V ZNP pa so ob mednarodnem dnevu opozorili, da je ustrezna informiranost ljudi možna le ob odprtem in pluralnem medijskem prostoru ter ob profesionalnih medijskih ustvarjalcih.

Kot so zapisali v ZNP, lahko vsako leto poslušamo številne visokoleteče parole o poslanstvu, ki ga imajo mediji v demokratični družbi, ter še številnejše izraze zaskrbljenosti nad težkim položajem novinarjev in drugih medijskih ustvarjalcev. Zanj se običajno krivi zunanje dejavnike – kot sta neustrezen sistemski okvir in težnja politike po nadzoru nad mediji –, a nekateri novinarji s tem, ko sodelujejo v političnih in ekonomskih centrih moči, sami pomagajo pri manipulaciji z dejstvi.

"Vsi ti dejavniki so seveda vredni pozornosti. Vendar pa se ni mogoče izogniti odgovornosti samih medijskih protagonistov za problematično stanje v medijih in posledično upadanje zaupanja vanje," so ocenili v ZNP.

Lani manj umorov, a več novinarjev v zaporih

Organizacije za pravice novinarjev opozarjajo, da so novinarji zaradi svojega dela čedalje bolj ogroženi. Čeprav so lani zabeležili najnižje število smrti novinarjev v zadnjem desetletju (82), jih oblasti zdaj poskušajo utišati z zapori, ugotavljajo organizacije za pravice novinarjev, ki smrti poročevalcev spremljajo že od leta 1990.

Od takrat je bilo ubitih že več kot 2500 medijskih delavcev. Za enega najbolj črnih dni v zgodovini pa velja minuli ponedeljek, ko je bilo v dveh bombnih napadih v afganistanski prestolnici Kabul ubitih deset novinarjev. Letos je sicer po svetu umrlo že 32 novinarjev.

Preteklo leto pa je zaznamovalo tudi najvišje število novinarjev, ki so zaradi svojega dela priprti. Teh je bilo lani 262, največ v Turčiji (73), na Kitajskem (41) in v Egiptu (20).

Ob današnjem dnevu svobode medijev so Novinarji brez meja začeli tudi z novo kampanjo proti lažnim novicam. Kot je sporočilo organizacija, je namreč boj proti dezinformacijam eden največjih izzivov branilcev novinarstva.

Osrednji del kampanje je televizijski spot z naslovom "FightFakeNews", ki ponazarja in primerja škodljiv vpliv popačenja informacij industrijskih in farmacevtskih podjetij ter politike, ki mu veliko pozornosti namenjamo tudi v naši rubriki Dejstva.

Največ umorov zaradi politične korupcije

Leta 2017 je bila večina novinarjev umorjenih zaradi preiskovanja politične korupcije in organiziranega kriminala. Med državami, ki niso v vojni, pa so največ smrti novinarjev zabeležili na Filipinih, v Rusiji in Mehiki.

Za novinarje so še vedno izjemno nevarne tudi države, kjer pustošijo vojne. Med najbolj nevarnimi še vedno prednjači Irak, kjer so organizacije od leta 1990 doslej zabeležile 330 smrti novinarjev.

Za najbolj črno velja leto 2006, ko je skupno umrlo 155 medijskih delavcev. V sredini 90. let so številni umrli tudi med poročanjem v državljanskih vojnah v Alžiriji, nekdanji Jugoslaviji in Ruandi.

Kot je pojasnil namestnik izvršnega direktorja Odbora za zaščito novinarjev Robert Mahoney, "številni novinarji niso ubiti v konfliktih, temveč so namerno umorjeni zaradi njihovega dela".

Evropski statistični urad Eurostat je ob mednarodnem dnevu svobode medijev objavil, da je lani v Evropski uniji delalo 414.000 novinarjev. Njihov delež je največji na Švedskem in Estoniji, kjer je 0,5 odstotka vseh zaposlenih novinarjev, najmanjši pa na Slovaškem in Poljskem.

Glede na absolutne številke je največ novinarjev v Nemčiji (78.100), sledijo pa Francija (50.400), Italija (48.800) in Velika Britanija. V Estoniji jih je 1200, v Sloveniji tisoč. Število novinarjev v državah članicah EU se je v zadnjih petih letih povečalo za 38.000 oziroma za deset odstotkov.

Evropski parlament pozval k zagotavljanju varnega okolja za novinarje

Evropski poslanci so danes z veliko večino sprejeli poročilo o pluralnosti in svobodi medijev v Evropski uniji, v katerem pozivajo države članice, naj "ustvarijo in ohranjajo, v zakonodaji in v praksi, varno okolje za novinarje". Članice bi morale obenem okrepiti financiranje raziskovalnega novinarstva, piše na spletni strani parlamenta.

Poslanci so pozvali Evropsko komisijo, naj v okviru evropskih sredstev financira nadzorni organ za pluralnost medijev Centra za pluralizem in svobodo medijev, ob tem pa naj ustvari neodvisen mehanizem, ki bo ocenjeval ogroženost pluralizma in svobode medijev v uniji.

V poročilu prosijo tudi članice EU, naj okrepijo financiranje javnih medijev in neodvisnega novinarstva, a da naj ob tem ohranijo njihovo neodvisnost. Novinarje bi bilo treba zaščititi pred grožnjami in nasiljem ter jim omogočiti bolj učinkovite pravosodne postopke, da bi se tako lahko izognili samocenzuri, še piše v poročilu.

Poslanci so danes izrazili še zaskrbljenost nad porastom nasilja in izsiljevanja na spletu ter spolnem nasilju nad otroki, kar bi se lahko rešilo z novo zakonodajo, v okviru katere bi vzpostavili pravila glede zaznave in odstranjevanja tovrstne vsebine z družbenih omrežij. Po njihovem bi morala družbena omrežja tudi olajšati označevanje morebitnih lažnih novic.

Evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni) je danes v parlamentu izpostavil, da sta pluralizem in svoboda medijev temelja demokracije in ohranjanja demokratičnih standardov. 

Neobvezujočo resolucijo je danes na mednarodni dan svobode medijev podprlo 488 evropskih poslancev, 43 jih je bilo proti, 114 pa se jih je glasovanja vzdržalo.

PREBERITE ŠE: 'Resnica straši ljudi. Zaradi strahu pred resnico umirajo novinarji'