Lani izdali 4389 azilnih odločb, od tega je bilo 4096 odločb o vrnitvi

Ambasada Rog je danes ponovno opomnila na problem izgonov prosilcev za azil s strani slovenske vlade. Predstavniki Roga so poudarili, da je ministrstvo lani izdalo 4389 azilnih odločb, od teh pa je bilo 4096 odločb o vrnitvi. Azil so na ministrstvu podelili le 74 prosilcem, 55 prosilcev pa je dobilo subsidiarno zaščito.

Po njihovih navedbah se je lani vlada zavezala k zakonski ureditvi položaja zavrnjenih prosilcev za azil, vendar da tega člena niso uvrstili v novelo zakona o tujcih. Na pobudo drugih ministrstev se je člen, ki prosilcem za azil omogoča zaprositi za dovoljenje za bivanje na podlagi dela, vstavil v interventni zakon o upravnih enotah, vendar pa je ministrstvo za notranje zadeve ukrep spremenilo v začasnega in ga omejilo.

Govorec prosilcev za azil Ambasade Rog Doudou Karhabandwa Bigagura je povedal, da prosilci za azil lahko začnejo delati po treh mesecih bivanja v državi, do takrat pa dobijo le 18 evrov žepnine mesečno.

"Kličemo po vaši pozornosti, da spregovorimo o težkih situacijah, skozi katere smo primorani iti. Večini prosilcev za azil, ki živimo in delamo tukaj v Sloveniji, grozi deportacija. To je zelo resna zadeva. Je grožnja našemu preživetju, zdravju, duševnemu zdravju, našim družinam, skupnostim, našemu dostojanstvu in našim življenjem," je na dogodku dejal eden izmed prosilcev za azil Issa Mohamed.

Na novinarski konferenci je spregovorila tudi predstavnica nevladne organizacije Amnesty International Taja Premk, ki je dejala, da je Amnesty International na problematiko izgona začel opozarjati že leta 2018 na Hrvaškem. "Tukaj ne govorimo le o postopkovnih neustreznostih, ampak tudi o mučenju, zmerjanju, poniževanju in protipravnih vračanjih," je dejala. Dodala je, da se z organizacijo ponovno zavzemajo za prekinitev izgona tujcev, ki so v Sloveniji začeli nova življenja, in proti kršenju osnovnih človekovih pravic.

Na ministrstvu za notranje zadeve so ponovno pojasnili, da gre za predaje (in ne deportacije) prosilcev za mednarodno zaščito v skladu z veljavno zakonodajo EU, pri čemer vsak primer obravnavajo individualno.

Dublinska uredba določa, da mora prošnjo za mednarodno zaščito obravnavati ena sama država članica EU, in sicer tista, ki je za to odgovorna skladno s kriteriji iz uredbe. Za namen ugotavljanja države članice, ki je odgovorna za obravnavo posamične prošnje za mednarodno zaščito, Dublinska uredba določa merila in hierarhijo, po kateri se merila uporabljajo za ugotavljanje odgovornosti. Koncept mednarodne zaščite prosilcu zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa možnosti izbire države članice, ki naj obravnava njegovo prošnjo in v kateri želi to zaščito koristiti, so zapisali.

Skladno z Dublinsko uredbo se predaja izvede najkasneje v šestih mesecih po odobritvi zahteve, da bo druga država članica sprejela ali ponovno sprejela osebo, ali končni odločitvi o pritožbi ali ponovnem pregledu, če obstaja odložilni učinek. Ta rok se lahko podaljša na 18 mesecev, če oseba pobegne. Prosilec o podaljšanju roka za predajo ni posebej obveščen, saj tega ne predvideva niti Dublinska uredba niti zakon o mednarodni zaščiti.

"Glede določbe, da se status prebivanja tujcev, ki jim je bila prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena, uredi na podlagi zaposlitve, ki je vključena v zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, zavračamo navedbe, da bi ministrstvo za notranje zadeve zahtevalo omejitev oziroma začasnost te določbe. Končno oceno o učinkovitosti in smotrnosti ukrepa bomo lahko podali po izteku veljavnosti zakona in na podlagi tega razmislili o vključitvi take določbe tudi v prihodnjo novelo zakona o tujcih," so še pojasnili na ministrstvu.