Lani 31 odstotkov več turističnih prihodov in 22 odstotkov več prenočitev

Slovenski turizem je v rekordnem turističnim letu 2019 evidentiral 6,2 milijona prihodov in 15,8 milijona prenočitev. Lani je tako število prihodov za tistim iz leta 2019 zaostajalo za 36 odstotkov, število prenočitev pa je bilo manjše za 29 odstotkov.

Domači turisti so lani ustvarili 2,2 milijona turističnih prihodov, kar je na letni ravni pomenilo 17-odstotno rast, ter 6,5 milijona prenočitev, kar na letni ravni pomeni zvišanje za 10 odstotkov. Tuji turisti so prihode povečali za 51 odstotkov na 1,8 milijona, prenočitve pa za 43 odstotkov na 4,8 milijona.

Decembra lani so v turističnih nastanitvenih obratih zabeležili 294.914 prihodov turistov in 766.293 njihovih prenočitev. Številke so bile bistveno nad tistimi izpred leta dni, in sicer predvsem zaradi milejših ukrepov za zajezitev epidemije covida-19, so ocenili v statističnem uradu.

Decembra lani predvsem domači gosti

Slovenski turistični delavci so ob koncu leta lahko računali zlasti na domače goste. Teh je bilo namreč 212.665, ustvarili pa so 546.394 prenočitev. Tako njihovih prihodov kot prenočitev je bilo skoraj enkrat več kot v decembru 2019, navaja statistični urad.

Tujih turistov je bilo medtem decembra 82.249 ali 62 odstotkov manj kot decembra 2019. Ustvarili so 219.899 prenočitev, kar pomeni 56-odstotno zmanjšanje na letni ravni.

Od tujih turistov so decembra lani največ prenočitev ustvarili turisti iz Hrvaške (skoraj 27.700 ali 13 odstotkov prenočitev vseh tujih turistov). Sledili so jim turisti iz Italije (11 odstotkov), Avstrije, Srbije (osem odstotkov) in Nemčije (šest odstotkov).

Največ tujih turistov iz Nemčije
 
Če pa pogledamo podatke skozi celo leto 2021, so od od tujih turistov v letu 2021 v Sloveniji največ prenočitev ustvarili obiskovalci iz Nemčije (22,3 odstotka prenočitev vseh tujih turistov), sledili so jim turisti iz Avstrije, Italije, Češke in Nizozemske. Pred pandemijo je bila razporeditev po trgih podobna; zamenjal se je vrstni red in delež trgov (v istem obdobju leta 2019: Nemčija, Italija, Avstrija, Nizozemska, Češka), je objavili na Slovenska turistična organizacija (STO) na spletni strani. 
 
Razmerje med prenočitvami domačih in tujih turistov v lanskem letu tako znaša 57:43 odstotkov v korist domačih gostov, v enakem obdobju leta 2019 je bilo to razmerje 27:73 odstotkov v korist tujih gostov.
 

Največ nočitev v gorskih in zdraviliških občinah
Z vidika vrst turističnih občin je bilo v tem mesecu največ turističnih prenočitev ustvarjenih v nastanitvenih obratih v gorskih in zdraviliških občinah; na oboje je odpadlo okoli 30 odstotkov vseh prenočitev. Sledile so obmorske občine (13 odstotkov) in Ljubljana (10 odstotkov).

Domači turisti so največkrat prenočili v zdraviliških občinah (36 odstotkov vseh prenočitev domačih turistov), tuji pa v občini Ljubljana (57.200 prenočitev ali 26 odstotkov vseh prenočitev tujih turistov).

Vsi turisti skupaj so največ prenočitev ustvarili v hotelih, in sicer 53 odstotkov vseh prenočitev. V zasebnih sobah, apartmajih in hišah je bilo ustvarjenih 24 odstotkov vseh prenočitev, v apartmajskih naseljih pa trije odstotki vseh prenočitev, še povzema statistični urad.

'Verjamem, da je razlog za spodbudne številke tudi v uvedbi turističnih bonov'

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je po navedbah STO lanske turistične številke označil za spodbudne. "Lahko rečemo, da so k rezultatom slovenskega turizma tudi v letu 2021 veliko prispevali slovenski turisti, predvsem pa ukrepi, ki jih je država sprejela za pomoč turizmu pri okrevanju po pandemiji covida-19. Verjamem, da je razlog za spodbudne številke tudi v uvedbi turističnih bonov. Za nadaljnji obisk tako domačih kot tujih gostov pa je pomembno, da so seznanjeni in se zavedajo, da turistični ponudniki v Sloveniji zagotavljajo varne in kakovostne storitve ter da vse goste sprejmemo z veliko mero gostoljubnosti," je dejal.

'Vse manj so iskane destinacije masovnega turizma in vse večje je povpraševanje po individualni in butični turistični ponudbi'

Ilona Stermecki, vršilka dolžnosti direktorja STO je napovedala, da bo STO še naprej stremela k prepoznavnosti in ugleda Slovenije ter nadaljevala in nadgrajevala promocijo trajnostnega, avtentičnega in butičnega turizma. "Intenzivirane so promocijske in trženjske aktivnosti na tujih trgih, predvsem bližnjih, kjer nagovarjamo goste, ki iščejo edinstvena doživetja v neokrnjeni naravi in turistično ponudbo višje dodane vrednosti. Prebivalce Slovenije bomo tudi letos povabili k oddihu v svoji državi z osrednjo motivacijsko kampanjo Moja Slovenija in izvedli promocijsko kampanjo poklicev v gostinstvu in turizmu," je dejala. 

Ob tem je pojasnila, da si bodo posebno pozornost namenjali spodbujanju aktivnih doživetij na prostem in športnemu turizmu, ki sta osrednji komunikacijski tematiki letošnjega in prihodnjega leta. "V jedru vseh aktivnosti ostaja uresničevanje trajnostne zaveze slovenskega turizma, kjer nadaljujemo z razvojem in nadgradnjo Zelene sheme slovenskega turizma ter oblikovanjem novih kazalnikov uspešnosti v turizmu. Posebna pozornost bo tudi prihodnje namenjena digitalizaciji trženja in komuniciranja tako s poslovnimi javnostmi kot turisti," je napovedala. 

Po njenih besedah se v STO zavedajo, da se turistično povpraševanje po covidni pandemiji spreminja. "Vse manj so iskane destinacije masovnega turizma in vse večje je povpraševanje po individualni in butični turistični ponudbi. Prav tukaj ima Slovenija priložnost, da izkoristi svoj potencial. In ta potencial bomo v sodelovanju s slovenskim turističnim gospodarstvom in drugimi partnerji slovenskega turizma ter z usklajenim delovanjem krovne in lokalne ravni izkoristili za učinkovito okrevanje in krepitev turizma po krizi," je zagotovila.

Turizem bo predpandemično raven dosegel leta 2023 ali 2024

Po podatkih Svetovne turistične organizacije (UNWTO), ki jih je predstavila STO, je bila v letu 2021 zabeležena 4-odstotna rast turizma oziroma 415 milijonov prihodov (400 milijonov prihodov v letu 2020). Mednarodni turistični prihodi so po preliminarnih ocenah UNWTO še vedno na 72 odstotkov nižji ravni kot v pred pandemičnem letu 2019. V letu 2020, ki predstavlja najslabše leto za turizem doslej, so se mednarodni prihodi zmanjšali za 73 odstotkov. Po podatkih UNWTO okrevanje po svetovnih regijah ostaja počasno in neenakomerno glede na različne stopnje omejitev gibanja, precepljenosti in zaupanja turistov. 

V letu 2021 sta najvišje rasti v primerjavi z letom 2020 zabeležili Evropa (+19 odstotkov) in Amerika (+17 odstotkov). Nedavni porast covidnih okužb in različica Omicron naj bi zaustavila okrevanje in vplivala na zaupanje v potovanja v začetku leta 2022, saj so nekatere države znova uvedle omejitve potovanj in dodatno omejile določene trge.

UNWTO na osnovi izsledkov panela strokovnjakov v 2022 za turizem napoveduje boljše obete, večina v panelu udeleženih pa vrnitev turizma na raven leta 2019 pričakuje šele leta 2024 ali kasneje. Glavni dejavnik, identificiran za učinkovito okrevanje mednarodnega turizma, je hitra in razširjena uvedba cepljenja, ki ji sledi odprava omejitev potovanj ter več usklajevanja in jasnejše informacije o potovalnih protokolih. Po ocenah UNWTO bi se prihodi mednarodnih turistov v letu 2022 lahko povečali za od 30 do 78 odtotkov v primerjavi z letom 2021, kar je še vedno od 50 do 63 odstotkov pod ravnijo pred pandemijo.

Po podatkih UNWTO med glavnimi potovalnimi trendi tudi v letu 2022 ostajajo velik pomen domačega turizma in potovanja v bližini doma, aktivnosti na prostem, produkti, ki temeljijo na naravi in podeželski turizem.