Landaburu, ki danes zaključuje dvodnevni obisk v Sloveniji, si je v Prekmurju najprej ogledal več projektov, financiranih v okviru programa predpristopne pomoči PHARE, nato pa se je na gradu Rakičan pri Murski Soboti sestal s predstavniki kmečkih organizacij in kmeti iz Prekmurja, pa tudi z župani tamkajšnjih občin.
Prekmurski kmetje o težavah in strahovih
Prekmurski kmetje so gosta seznanili s položajem kmetijstva v Prekmurju in težavami, s katerimi se ob vstopanju Slovenije v EU srečujejo v najmanj razvitem in kmetijsko najbolj intenzivnem delu države. Kot je poudaril Landaburu, se Evropska komisija zaveda težav, s katerimi se ob vstopu Slovenije v EU srečuje slovensko kmetijstvo. "EU bo Sloveniji po vstopu pomagala z vsemi instrumenti, ki bodo na voljo, čeprav boste težave morali reševati sami," je dejal. V uniji namreč velja načelo solidarnosti in tako bo tudi po širitvi, je dodal.
Kot je ob tem menil Landaburu, bo reforma omogočila pravičnejšo delitev sredstev iz naslova skupne kmetijske politike. "Danes 70 odstotkov sredstev prejema 20 odstotkov kmetov in to ni pravično, zato bomo s predlogom sprememb to skušali popraviti," je pojasnil Landaburu. Ob tem je opozoril na možnost sooblikovanja nove evropske kmetijske politike potem, ko bodo kandidatke, med njimi tudi Slovenija, postale članice povezave.
O finančni pomoči kmetom v EU
Prekmurske kmete so v pogovoru z vodjo bruseljskih pogajalcev najbolj zanimala prav vprašanja, povezana s finančno pomočjo kmetom EU po vstopu Slovenije. Kot je znano, je Evropska komisija v svojem predlogu finančne strategije širitve, ki ga je konec januarja predložila članicam petnajsterice, predvidela, da bi nove članice prvo leto po vstopu prejemale neposredna plačila v višini 25 odstotkov plačil za sedanje članice, enako raven kot slednje pa naj bi dosegle po desetih letih, torej leta 2013. Sama petnajsterica sicer dogovora o neposrednih plačilih za kmete iz novink zaradi občutljivosti vprašanja še ni sprejela. Usklajevanja so preložena na jesen, v čas po nemških in švedskih volitvah.
Predstavniki prekmurskih kmetov so opozorili na težak položaj majhnih kmetij v Sloveniji in še posebej izpostavili zahtevo po izenačitvi statusa kmetov iz kandidatk za članstvo s kmeti iz sedanjih članic pri vprašanju neposrednih plačil.
Evropska komisija pa ob tem opozarja, da ravno zaradi predvidene reforme CAP v sistemu neposrednih plačil v prihodnje ne bo več na voljo toliko sredstev kot doslej. Prihodnje novinke bi morale zato po prepričanju Bruslja priložnosti iskati v pripravi projektov za razvoj podeželja in v tistih dejavnostih, ki bodo financirane iz naslova strukturnih skladov, namenjenih hitrejšemu razvoju manj razvitih regij.
Landabur: EU ne more rešiti vseh težav
Landaburu je na pomisleke odgovoril, da EU vseh težav ne more rešiti, zato je kmetom in županom svetoval, naj pri zagotavljanju dodatnih razvojnih sredstev sodelujejo z pristojnimi ustanovami na državni ravni, kjer, kot je dejal, "naj se sliši vaš glas, saj so v Ljubljani sposobni ljudje, ki jih morate prepričati, da delajo v vašo korist". Ob tem je navedel tudi nekatere programe prestrukturiranja in izobraževalne programe, ki jih sofinancira EU. Ti so namenjeni zvišanju ravni izobrazbene strukture v regijah in v povezavi z ostalimi aktivnostmi unije odpirajo nove razvojne priložnosti ter tako preprečujejo beg možganov.
