'Lakota ni modna muha'

Visoke cene hrane in grozeča lakota v najrevnejših državah so resna težava, s katero se bodo morale soočiti tako razvite države kot države v razvoju, so se strinjali udeleženci razprave, ki jo je pripravilo Društvo Unicef Slovenija.

Profesor z biotehniške fakultete Emil Erjavec je poudaril, da tokratna kriza, ki je prizadela več sto milijonov ljudi, ni prva; v zadnjih 30 letih je namreč to že peta velika podražitev hrane, vendar so se v preteklosti stvari hitro umirile. Tokrat se očitno ne bodo in lahko govorimo, da vprašanje prehranske varnosti in lakote ponovno postaja eno osrednjih vprašanj človeštva, je opozoril.

Proizvodnja biogoriv iz rastlinskih proizvodov, ki so bili doslej namenjeni prehrani, je po njegovih besedah le eden od vzrokov za dvig cen hrane. Pomemben vzrok je tudi povečano povpraševanje po hrani, saj se svetovno prebivalstvo hitro približuje sedmim milijardam. Poleg tega je v zadnjem desetletju prišlo do strukturnih sprememb v prehranskih navadah, ko je približno 500 milijonov ljudi žito zamenjalo za meso. Erjavec je še opozoril, da so k dvigu cen hrane prispevale tudi špekulacije na svetovnih trgih.

'Podhranjenost je začaran krog'

Predstavnica Svetovnega programa za hrano (WFP) Isatou Jallow je opozorila na začaran krog podhranjenosti, v katerega so ujete generacije prebivalcev držav v razvoju. "Podhranjena nosečnica lahko rodi otroka s prenizko telesno težo, kar vpliva tudi na njegov nadaljnji razvoj. Če gre za deklico, se težava podhranjenosti nadaljuje, saj ta kasneje zanosi in najverjetneje ponovno rodi podhranjenega otroka," je dejala in dodala, da kronična podhranjenost v vseh življenjskih obdobjih vpliva na zmožnost učenja, produktivnost, mobilnost in nenazadnje na smrtnost.

Podpredsednik Društva Unicef Slovenija Jožef Kunič je opozoril, da je svetovna lakota konstantna težava, ki se jo žal obravnava kot neke vrste modno muho, podobno kot so bile nedavno podnebne spremembe. K temu se po njegovem pristopa preveč volontaristično in premalo temeljito, v razpravah pa se običajno pozablja na rastočo svetovno prebivalstvo in sredstva, ki se jih namenja za vojsko.

Nekdanji direktor statističnega urada Tomaž Banovec pa je dodal, da bo tokratna kriza za nekatere znova dober posel. Dostava pomoči, administracija in drugi stroški namreč ogromno stanejo, do prizadetih pa pride le majhen del pomoči: "Slovenija lahko kot majhna država pomaga predvsem z znanjem, dober zgled je Mednarodna ustanova - fundacija za razminiranje in pomoč žrtvam min."