Lahkotnost miselnosti ali kako je hrana v trgovini nekaj samoumevnega

Ljudje imamo, vsak zase, razdelana prepričanja o tem, kateri poklici so cenjeni, in navsezadnje, kakšen mora biti človek, da ga spoštujemo. V času epidemije se vsi lahko strinjamo, da neizmerno spoštujemo medicinske delavce – medicinske sestre, zdravnike in ostale, ki se v teh dneh brezpogojno žrtvujejo za družbo in posameznike, ki so potrebni pomoči. Tukaj so še vsi trgovci, ki kljub nevarnosti še vedno delajo, poštarji, ki še vseeno prenašajo kuverte in pakete, smetarji, ki pridno odnašajo smeti, navsezadnje delavci, ki zagotavljajo, da obrati delujejo naprej, in seveda ostali, ki smo jih morda trenutno pozabili zajeti, a si vsekakor zaslužijo hvale.

Lahko se strinjamo, da vsak posameznik sestavlja družbo in da skupaj tvorimo pojmljiv mozaik le-te. Vsak člen je pomemben. Potrebujemo tako zdravnike, socialne delavce, medicinske sestre, trgovce, gostince, učitelje in vse ostale. In če si v tem trenutku vsi predstavljamo moderno družbo v mirovanju, v katerem smo se znašli, in hkrati v hitrem tempu, v katerem se gibamo že nekaj let, kaj kmalu ugotovimo, da prevečkrat pozabljamo na tiste, ki so zadolženi, da lahko kot celotna družba sploh delujemo. 

Kmetovanje je sčasoma izgubilo na svoji veljavi. Če je še v prejšnjem stoletju veljalo, da je bil bogat tisti, ki si je predeloval in imel lastno hrano, smo si počasi prisvojili miselnost lahkotnosti. Lahkotnosti bivanja. Naši biti je postalo samoumevno, da v mestu čez cesto svojega bloka dobimo vse, kar si trenutno zaželimo. Naj si bo to hlebec kruha, mleko, meso, sveže ali zmrznjene ribe, morda sladke pijače ali pa čokolada. A zgolj za tisti majhen paket čokolade, potrebujejo tisti, ki jo izdelajo, dobrine, ki jih dobijo od rok kmetov. Če kdaj, je v trenutni krizi postalo jasno, da imajo ti, ne glede na to, kaj si mislimo, še posebno veljavo.

V kolikšnem deležu smo Slovenci samooskrbni s hrano?

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravijo, da je stopnja samooskrbe v Sloveniji zaradi sprememb v obsegu pridelave in porabe v zadnjih letih precej nihala. V letu 2018 naj bi bile višje kot leto poprej, vsaj pri žitu, zelenjavi, sadju, jajcih in medu. Stopnja samooskrbe pa se je v primerjavi z letom 2017 znižala pri krompirju, mesu in mleku. ''V letu 2018 večjo domačo prirejo od domače porabe beležimo pri mleku (stopnja samooskrbe 128 %), govedini (109 %) in perutninskem mesu (109 %). Zaradi večje rasti domače proizvodnje od porabe se je povečala samooskrba z mesom drobnice (92 %), samooskrba s prašičjim mesom pa je ostala na ravni iz  leta 2018 (38 %). Samooskrba  z jajci je v letu 2018 znašala  96 % in medom 79 %. Stopnja samooskrbe z žitom je bila 68-odstotna. Pri krompirju je stopnja samooskrbe znašala v letu 2018 48 % . Za malenkost večja kot v letu 2017 je bila v letu 2018 samooskrba z zelenjavo (39 %), najbolj pa se je vpliv dobre letine 2018 izrazil pri sadju, kjer je stopnja samooskrbe znašala 48 % in je bila močno nad ravnijo povprečja zadnjih petih let.''

Ministrstvo še zagotavlja, da glede na trenutno situacijo pozorno spremljajo dogajanje na področju preskrbe s hrano v Slovenije in dnevno preverjajo, kakšno je stanje z živi in retromaterialom na notranjem trgu. ''Na MKGP pripravljamo scenarije, ki bi jih aktivirali ob nastopu morebitnih tveganj na posameznem področju preskrbe z živili in repromaterialom. Dnevno smo v stiku z državami EU in drugimi sosednjimi državami in v regiji, s katerimi preverjamo stanje glede živil, pretoka blaga in ukrepov, ki jih sprejemajo države, na podlagi katerih se tudi v Sloveniji odzivamo in lahko sprejemamo ukrepe doma."

Za zagotavljanje neodvisnosti na prehranskem področju v trenutnih razmerah in tudi sicer se priporoča, da potrošniki prehranske navade usmerimo na lokalne produkte, v trgovini ali pa od kmetov, ki so sezonsko na voljo in niso vezani na dolge logistične poti. S tem zagotavljamo stabilnost slovenskega podeželja, delovna mesta in samo kakovost življenja.

'Zavedanje o pomenu lokalne hrane v Sloveniji nenehno narašča'

Za vsako državo je lastna proizvodnja hrane vitalnega pomena. Takšna hrana je bolj kakovostna, saj je sezonska in sveža, dobavna veriga je krajša, obvladovanje morebitnih tveganj v zvezi z varnostjo hrane pa je lažje doseči. ''V razmerah, v katerih smo se znašli, nam lokalna hrana pomeni bistven del preskrbe s hrano za naše prebivalce. V kriznih trenutkih šele vidimo, kako pomembna je samooskrba države s hrano. V takih trenutkih namreč vsaka država najprej poskrbi zase.'' Še dodajajo na Ministrstvu za kmetijstvo.

Z namenom promocije slovenske hrane in podpore pridelovalcem in predelovalcem so na ministrstvu dodatno aktivirali portal Naša super hrana. Kmetom so s tem omogočili, da brezplačno predstavijo svoje ponudbe, potrošniki pa jih lahko po želji kontaktiramo in izberemo sezonsko hrano iz svoje bližine. Na portalu je namreč zemljevid, kjer najdemo slovenske pridelovalce in predelovalce hrane njihove kontakte in seveda tudi produkte – od mesa, sveže zelenjave in sadje, do rib in morskih dobrot. ''Trenutno se na tem zemljevidu predstavlja 600 kmetij in predelovalcev, od tega je preko 90 na novo predstavljenih v zadnjih desetih dneh. Od 15. marca letos beležimo 34.000 obiskovalcev na zemljevidu.'' Trdijo na ministrstvu.

Z namenom preprečevanja širjenja okužb je možno tudi kupovanje preko spleta in dostava na dom. ''Pri prodaji na kmetijah je treba upoštevati ukrepe za primerno zaščito za preprečevanje širjenja okužbe. Zato tako prodajalce kot tudi kupce pozivamo, da se izogibate nepotrebnim stikom ter v čim večji meri uporabljate dostavo na dom na način, da jo vršite le do vhodnih vrat, pri plačilu pa v čim večji meri uporabljajte kartične in spletne transakcije. Fizična prodaja na kmetijah naj se opravi tako, da ne prihaja do nepotrebnih interakcij. Kupce pozivamo, da na kmetijo prihajajo ločeno, prodajalce pa, da jih v tej smeri naročajo posamezno. Ob prihodu na kmetijo se ne rokujte, skrbite za higieno kašlja, ne dotikajte se obraza, umivajte in razkužujte si roke, s seboj prinesite svojo embalažo ter tako poskrbite za svoje zdravje in zdravje kupcev.'' Dodaja ministrstvo.  

Že nekaj let je opazen trend zanimanja po lokalnih pridelkih

Zanimanje za lokalne pridelke ni prišlo čez noč in ni povezano zgolj s trenutno epidemijo, čeprav je morda na prvi pogled tako videti. Na ministrstvu trdijo, da je ta trend opazen že zadnjih nekaj let, čas, v katerem se nahajamo, pa je ljudi le še dodatno spodbudil k razmišljanju in zanimanju za lokalno hrano. ''V teh viharnih časih, v katerih smo se znašli ministrstvo še močneje poudarja pomen lokalne slovenske hrane in nagovarja družbo ter posameznike k solidarnosti.''  In če kdaj, bi se morali zdaj vsi zavedati, da hrana, ki jo preprosto vzamemo s police, tja nikakor ni prišla sama od sebe.