Stanovalci Doma na Krasu ostajajo v stanovanjski stavbi v Solkanu

Blaško je povedal, da trenutno v zavodu zbirajo pravna mnenja in zbirajo vse potrebno za pritožbo. Odločba sicer določa, da se od izdaje odločbe stavba ne sme več uporabljati, pritožba pa ne zadrži izvršbe. Kljub temu pa da stanovalci v stavbi so in bodo v njej tudi ostali.

V solkanski stanovanjski skupnosti sicer prebiva šest varovancev pod 24-urnim strokovnim vodstvom. 

Direktor je dodal, da gradbena inšpekcija pri inšpektoratu za naravne vire in prostor ni tista, ki odloča o deložaciji, vendar pa je v odločbi jasno napisano, da se stavbe ne sme več uporabljati. "Ali to je ali ni deložacija, je pa druga stvar," je povedal.

Prepričan je, da stanovalci v stavbi v Solkanu prebivajo legalno, saj so v postopku pridobili mnenja ministrstev, "ki govorijo v prid temu, kar smo počeli". Meni, da je zdaj na potezi tudi država, da sprejme potrebno zakonodajo. "Glede na to, da smo mi pilotni projekt, da delamo nekatere stvari, ki so nove, mora tudi zakonodaja v določenih primerih, kjer je to treba, slediti pilotnemu projektu, ki v bistvu narekuje spremembo zakonodaje," je še povedal za STA. 

Z ministrstva za naravne vire in prostor pa so danes sporočili, da ne drži, da je gradbeni inšpektorat odločal o morebitni deložaciji prebivalcev Doma na Krasu. Gradbena inšpekcija inšpektorata za naravne vire in prostor namreč ne more odločati o deložaciji, ampak lahko odloča le v skladu z gradbenim zakonom, in sicer glede stavbe same.

Neuradno naj bi gradbeni inšpektor, ki postopek vodi, podpiral civilne iniciative, ki nasprotujejo tovrstnim stanovanjskim skupnostim. Inšpektor, kot smo neuradno izvedli, stanuje v neposredni bližini ene od enot, ki pa ji kot občan nasprotuje. 

Pojasnili so, da je zoper odločbo dovoljena pritožba na ministrstvo za naravne vire in prostor, na službo za upravne zadeve, ki je kot drugostopenjski organ za pritožbe pri svojem delu samostojna in neodvisna. "Če bo ministrstvo pritožbo prejelo, bo nemudoma odločalo o pravilnosti in zakonitosti odločbe," so zapisali v odzivu.

"Na ministrstvu se zavedamo, da je treba za ranljive skupine zagotavljati ustrezno bivanje. Minister Jože Novak brez prejudiciranja zagotavlja, da v tem primeru sploh ne more iti za domnevno deložacijo in da so stanovalci lahko pomirjeni. Prvostopenjski in drugostopenjski ukrepi se ne morejo nanašati nanje. Minister stanovalcem zagotavlja, da lahko varno prebivajo tam," so še zapisali.

Ob tem so spomnili, da so ministrstvu za solidarno prihodnost januarja letos poslali mnenje, ki sicer ni upravni akt in ni pravno zavezujoče. Takrat so pojasnili, da gre v primeru stanovanjskih skupnosti za različne družbene skupine (na primer stanovanjske skupnosti za starejše osebe, mlade, invalide, osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju ...) za ekvivalent družinskemu okolju. Tako gre v primeru uporabe stavbe, ki se uporablja za namen bivanja stanovanjske skupnosti, pri čemer je ta zasnovana kot stanovanje, za stavbo, ki se vedno klasificira kot enostanovanjska stavba.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je v sredinem odzivu že obžalovalo odločitev inšpektorata. Minister Simon Maljevac pa je danes povedal, da so za določen odpor do omenjenih oseb z invalidnostmi v Solkanu vedeli od prvega dne njihovega življenja v skupnosti. Tudi osebno je odšel tja, da bi se seznanil z okoliščinami. S predstavniki civilne iniciative, ki izvajanju pilotnega projekta ostro nasprotujejo, pa se bo januarja sestal v Ljubljani, je napovedal.

Kot je pojasnil na današnjem srečanju z novinarji, se v nekaterih krajih domačini na takšne ali vsaj v nekaterih obrisih primerljive projekte res odzovejo odklonilno, ni pa tako povsod. "V Črni na Koroškem ni bilo problema," je dejal.

Gradbeni inšpektorat: Stanovanjska stavba v Solkanu se uporablja v nasprotju z izdanim gradbenim in uporabnim dovoljenjem

Na odločbo gradbenega inšpektorata se je prav tako odzval zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ki z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ima odločitev gradbenega inšpektorja o preselitvi stanovalcev iz stanovanjske enote v Solkanu v roku 24 ur očitne in izjemno negativne učinke na pravni in dejanski položaj stanovalcev z invalidnostmi.

"Zastavlja se vprašanje, ali odločba kakorkoli sploh upošteva položaj ljudi z invalidnostmi in ali gre pri tem za sorazmeren ukrep. Nesprejemljivo je, če posamezni podzakonski akti ali njihova uporaba prevladajo nad jasno opredeljenimi človekovimi pravicami ljudi z invalidnostmi," so zapisali pri Zagovorniku. Poudarjajo še, da mora vsaka odločitev državnega organa temeljiti na ustavi prijazni razlagi prava, torej mora spoštovati in varovati vse človekove pravice vseh ljudi.

Na gradbenem inšpektoratu so prepričani, da se stanovanjska stavba v Solkanu uporablja v nasprotju z izdanim gradbenim in uporabnim dovoljenjem, zato so prejšnji petek izdali odločbo, da mora Dom na Krasu takoj po vročitvi odločbe prenehati uporabo stavbe v Solkanu. Gradbeno dovoljenje namreč stavbo določa kot enostanovanjski objekt, zavod pa da jo uporablja za namen stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, ker predstavlja spremembo namembnosti objekta.

Oster tudi varuh človekovih pravic 

"Šok je pa še toliko večji, ker do zdaj pri varuhu se še nismo srečali z neko odločbo, ki bi v 24 urah naročala deložacijo. Hiša v bistvu ni takšna, da bi se podrla, ali pa da bi bile neke nepravilnosti in bi ogrozila življenje ljudi,"  v odzivu na dogajanje pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je prav tako pretresen zaradi nekaterih okoliških prebivalcev, ki so se povezali v civilne iniciative in zaradi različnih pomislekov ne želijo živeti v neposredni bližini takšnih stanovanjskih skupin.  

"Sam osebno še nisem srečal tako diskriminatore in agresivne civilne iniciative kot je ta v lokalnem okolju, ki ne želi vključevanja invalidov v svojo okolico. Stigmazitacija, ki jo izrekajo, je popolnoma neprimerna," dodaja.