Lahko Klakočar Zupančičeva ob predsedovanju DZ predstavlja tudi svoj roman?

Obvestilo o opravljanju dopolnilnega dela, kot ga dovoljuje zakon o poslancih, sta tokrat na mandatno-volilno komisijo poslali predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. Prva je v obvestilu navedla predavanja pri predmetu Osnove živinoreje na Visoki šoli za upravljanje podeželja Grm Novo mesto in predstavitev sistema nadzora nad hrano v Sloveniji na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu.

Klakočar Zupančičeva je medtem dejala, da bo v obsegu do petine polnega delovnega časa opravljala tudi zahtevnejša strokovna dela, in sicer v okviru predstavljanja svojega zgodovinskega romana ter podajanja pravno-zgodovinskega ozadja, pri čemer se delo opravlja občasno in na pobudo založniške hiše ali pobudo posameznikov ali posameznih institucij, je pojasnila predsednica mandatno-volilne komisije Janja Sluga (Svoboda).

Kot je ocenila, gre v obeh primerih za eno od izjem od prepovedi opravljanja pridobitne dejavnosti iz 13. člena zakona o poslancih, in sicer za pedagoško delo oziroma za zahtevnejše strokovno delo.

Izigravanje instituta izjeme za dopolnilno delo poslancev?

Medtem ko omenjenemu delu Čadonič Špeličeve v razpravi ni nihče nasprotoval, so se v primeru Klakočar Zupančičeve kresala mnenja, ali je takšno delo dovoljeno. Pod vprašaj so ga postavljali predvsem poslanci SDS. Jože Tanko je denimo tovrstno delo označil za komercialno dejavnost. Franc Breznik pa je opozoril, da je zakonska izjema mišljena za tisto delo, ko bi sicer poslancem propadle licence in se po politični karieri ne bi mogli vrniti v svoj poklic, pri dejavnosti Klakočar Zupančičeve pa gre po njegovem mnenju za "hobi dejavnost" in s tem za izigravanje instituta izjeme za dopolnilno delo poslancev.

Po mnenju nekaterih poslancev SDS je nenavadno, da za dopolnilno delo prosi poslanka, ki je na funkciji predsednice DZ, kar je druga najvišja funkcija v državi, nekateri v tem vidijo tudi zlorabo funkcije. Koalicijski poslanci pa so poudarjali, da tu ne sme biti diskriminacije, da za vse poslance veljajo enake zakonske določbe. Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) je prepričana, da se razprava ne bi razvila v to smer, če bi vlogo podal kdo drug iz njihove poslanske skupine, ne predsednica DZ, ki da je večkrat trn v peti opoziciji.

Koalicijski poslanci so poudarjali tudi, da ne gre za kršenje ali izigravanje zakonodaje, saj da ta opravljanje tovrstnega dela omogoča. Kot je poudarila Sluga, je avtorsko delo – zgodovinski roman – nedvomno kulturna in umetniška dejavnost, glede na popularnost romana pa je po njenih besedah normalno, da avtorico vabijo na predstavitev knjige.

Po mnenju Sluge gre za izjemo

Ob tem se je odprla razprava zaradi različnih interpretacij zakonskih določb zakona o poslancih ter zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Slednji namreč ob prepovedi pridobitvenih dejavnosti poklicnim funkcionarjem kot izjemo določa opravljanje pedagoške, znanstvene, raziskovalne, umetniške, kulturne, športne in publicistične dejavnosti ter vodenje kmetije in upravljanje z lastnim premoženjem, razen če drug zakon ne določa drugače. Po mnenju Sluge se ta zakonska določba ne izključuje, temveč dopolnjuje z določbo iz zakona o poslancih, ki poslancem kot izjemo dovoljuje opravljanje zahtevnejših strokovnih, znanstvenih, pedagoških ali raziskovalnih del.

Tanko pa je nasprotno prepričan, da za poslance po zakonu o poslancih veljajo strožje omejitve. Z njim se je strinjal tudi Janez Cigler Kralj (NSi), ki ga je zanimalo, v katero kategorijo iz zakona o poslancih se uvršča predstavitev knjige, saj umetniške in kulturne dejavnosti v zakonu o poslancih kot izjeme ni.

Koalicijski poslanci so opozorili tudi na druge primere dovoljenj za opravljanje dopolnilnega dela s podobnega področja, med drugim so izpostavili, da je mandatno-volilna komisija Alenki Jeraj (SDS) poleg pedagoškega dela dovolila tudi vodenje po razstavi. Tudi sicer so se v razpravi tako koalicijski kot opozicijski poslanci dotaknili več primerov iz preteklosti, ko so poslanci prosili za različne vrste dopolnilnega dela, pri čemer niso vedno vsem ugodili in so se tudi takrat kresala mnenja o tem, kaj je dovoljeno. Ob tem je bilo danes slišati tudi pozive, da bi morali na načelni ravni natančneje opredeliti, kaj sodi med izjeme za opravljanje dodatnega dela poslancev in kaj ne, da ne bodo odločitve odvisne od vsakokratne večine in tako nekorektne oziroma nepravične do posameznikov.

Sklep, da se je mandatno-volilna komisija seznanila z obvestilom Klakočar Zupančičeve o dopolnilnem delu in da se s tem strinja, je sicer na glasovanju podprlo devet članov, eden je glasoval proti, nekateri pa niso glasovali.