Župan Škocjana Anton Zupet je v pismu pojasnil pokop Rominje Marije Brajdič: ''V zvezi z zadnjimi dogodki ob pokopu umrle romske osebe in zlonamernimi pripisovanjem neresnic in krivimi obdolžitvami, ki so jih v teh dneh nekateri predstavniki Civilne iniciative in Zveze Romov Slovenije v javnosti izrekli proti meni osebno kot županu Občine Škocjan, zanikam vse navedbe Zveze Romov Slovenije, ki so jih objavili mediji. Zapisano je, da sem 'podpiral bombne napade nad Romi v Dobruški vasi' in 'pozival krajane k preprečevanju pokopa Rominje'. Obe trditvi sta žaljivi obdolžitvi tudi po Kazenskem zakoniku.''
Trdi, da ''za takšne zlonamerne obdolžitve ni nikakršne realne osnove, čeprav lahko razumem, da so zanje edino vodilo nekateri politični interesi. Osebno globoko obžalujem in obsojam, da se pokop katere koli osebe, ne glede na raso, nacionalnost, spol, vero, politični pripadnost in tako dalje izrabi za posamezni sebični politični interes in da se na tak način spodbuja diskriminacijo in nenaklonjenost složnemu življenju.'' Po njegovih trditvah se kot župan vedno trudi ''najti ustrezno in mirno rešitev problemov v dobro vseh nasprotujočih si strani, z željo, da se nesporazumi zgladijo in da kot celotna lokalna skupnost živimo v razumevanju in medsebojnem spoštovanju''.
Po njegovem mnenju je bil pogreb Rominje načrtno spolitiziran s strani županovih političnih nasprotnikov iz vrst SD in SDS, ki naj bi ''tovrstne dogodke izrabili za predvolilne boje. Globoko pa spoštujem tudi pravico vsakogar do dostojnega pogreba. V primeru aktualnega pogreba sem zaradi prej navedenega predvideval težave v Dobravi in predvsem glede na prvotno željo svojcev, da ne želijo pokopa na Otoku v Šentjerneju, od koder so prišli predniki pokojnice, pa pokopa kljub želji svojcev v tej občini niso dopustili, poskušal pomagati svojcem pokojnice in predlagal tretjo rešitev: pokop v Novem mestu, od koder prihaja pokojničin mož, saj je pokopališče v Škocjanu po navedbah koncesionarja polno zasedeno. Ker koncesionar – Pogrebna služba Blatnik ni upošteval mojega predloga, je v nadaljevanju prišlo do vseh teh neljubih in obžalovanja vrednih dogodkov v Dobravi.''
''Zaradi pietete do umrlih nasploh in zgroženosti, da smrt in pokop konkretne osebe nekdo izrabi za politizacijo in nabiranje političnih točk pred kamerami ter fotografskimi objektivi, zadev nisem želel reševati pred kamerami, sem pa osebno poskušal pomagati vsem vpletenim stranem, ki pa pomoči očitno niti niso želeli, saj jim bolj ustreza problem kot argument nadaljnje politizacije primera. Ob tem želim še spomniti vse tiste, ki so bili akterji tega neljubega in nepietetnega ravnanja okoli omenjenega pogreba, ki v teh dneh pozivajo pristojne institucije in Komisijo vlade za zaščito romske skupnosti k obravnavi domnevno naraščajoče nestrpnosti in diskriminacije Romov, da bi s strpnostjo in medsebojnim spoštovanjem tudi ta zaplet, ki ni bil povezan ne z raso ne nacionalnostjo in tako dalje, temveč zgolj s prostorsko-tehničnimi okoliščinami, rešili v dobro vseh vpletenih. Za konstruktivno rešitev problemov, pa je vedno potrebna volja in sodelovanje na vseh straneh.''
''Še nekaj besed o pogovorih in mojem ukrepanju ob omenjeni tematiki: v petek, 1. januarja 2010, sta me zvečer doma obiskala mož pokojne Marije Brajdič in občinski svetnik Jurkovič iz Šentjerneja. Povedala sta mi za smrt Marije Brajdič. Po izrečenem iskrenem sožalju sta povedala, da ju pošilja koncesionar – Pogrebna služba Peter Blatnik. Povedala sta, da sta želela pokop pokojne Marije v Šentjerneju, kot je bilo to doslej v navadi, ker Romi izvirajo od tam. Seznanila sta me tudi z dejstvom, da je Občina Šentjernej prepovedala pokop na pokopališču v Šentjerneju in da ne upoštevajo želje svojcev. Povedala sta tudi, da po zagotovilih Petra Blatnika na pokopališču v Škocjanu ni prostora za pokop, da pa bi bili oni tudi za pokop v Tomažji vasi, če bo dovolil župnik. Povedal sem jima, da je Občina Škocjan najemnica pokopališč (zato ne mora odločati župnik), za upravljanje s pokopališči pa je zadolžen koncesionar- Pogrebna služba Peter Blatnik, in on je tisti pristojni, ki mora pogreb izvršiti v skladu z željami svojcev in zakonodajo. Povedala sta tudi, da ne želita pokopa na Otoku. Moža pokojne sem vprašal, od kod je prišel v Dobruško vas, in odgovoril mi je, da iz Novega mesta. Vprašal sem ga tudi, če ima morda v Novem mestu grob, kjer ima pokopane svojce. Na to vprašanje mi začuden ni odgovoril.''
''Obljubil sem jima, da bom zaplet poskušal rešiti s koncesionarjem in izmenjali smo si mobilne telefonske številke. Nemudoma sem poklical po telefonu koncesionarja Petra Blatnika, ki mi je dejal, da v Šentjerneju prepovedujejo pokop. Zagotovil mi je, da bo naslednji dan govoril z odgovornimi v Novem mestu in razrešil situacijo. Čez kako uro so spet prišli mož pokojne Marije, njun sin in šentjernejski romski občinski svetnik Jurkovič, da jih pošilja koncesionar z vprašanjem, če dovolim pokop na Otoku. Odgovoril sem jim, da sem že govoril s koncesionarjem in da bom še enkrat. Takoj sem še enkrat poklical Blatnika in zagotovil mi je, da bo naslednji dan uredil vse za pokop v Novem mestu."
''V soboto, 2. januarja 2010, me je zjutraj poklical predsednik Vaškega odbora Dobrava – Tomažja vas in mi zelo razburjen povedal, da se v Dobravi zbirajo krajani. V razburjenju je predal telefon Bojanu Jeraku, ki sem mu voščil srečno novo leto, on pa je začel vpiti, da moram takoj v Dobravo, ker naj bi po njegovo jaz dovoljeval pokop na Otok. Povedal sem mu, kakšen je bil dogovor s koncesionarjem Blatnikom. Nato sem takoj poklical g. Bojana Kekca (direktor Komunale Novo mesto in do pred kratkim predsednik RO SDS ) in mu pojasnil nastalo situacijo. Zagotovil mi je, da je možno izvesti pokop v Prečni. To sem takoj nato sporočil koncesionarju Petru Blatniku. Vprašal sem ga tudi, zakaj je kljub včerajšnjemu drugačnemu dogovoru, izkopal jamo v Dobravi in s tem razburil krajane. Odrezavo mi je dejal, da jo lahko takoj zasuje. Rekel mi je še, da se je z župnikom Damjanom Štihom dogovoril za pogreb ob 16.30 uri. Komentiral mi je, da je to sicer pozno in da bo poskušal dogovoriti zgodnejšo uro. Po tem pogovoru sem dogajanje spremljal samo še prek medijev.''
