Lahka planinska pot dobi v zimskem času popolnoma drug obraz

Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) opozarjajo, da se bomo v sredogorju s snegom redko srečali, je pa na poteh ogromno odpadlega listja, ki pokriva mokre korenine in luknje, voda pa ponoči zaradi nizkih temperatur zmrzne. Pri hoji je treba biti previden, saj nam lahko na takšni podlagi hitro zdrsne, nato pa pademo in se poškodujemo. "Za varnejšo hojo svetujem kvalitetne čevlje in uporabo planinskih palic za boljše ravnotežje," svetuje strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.

Če gremo nekoliko višje, torej na 1300 do 1500 metrov nadmorske višine, se bomo na osojnih straneh gora srečali s snegom. Ta se čez dan odtaja, razmoči podlago in povzroča manjše usade, ki gredo tudi čez planinske poti in povzročajo nemalo težav pri hoji, saj korak zaradi nestabilne podlage ni več zanesljiv. Če sneg čez noč zmrzne, predstavlja za obiskovalce gora nevarnost za zdrs. "Še posebej nevaren je tam, kjer se sneg sreča s podlago, se pravi na koncih, saj tam nastane tanka, prozorna plast ledu, ki v primeru, da nanjo stopimo, čevlju ne nudi dovolj trenja, tako da pride do zdrsa in padca. Povsod, kjer pot poteka po snegu z naklonino, svetujemo uporabo cepina in derez, ki jih je seveda treba znati uporabljati. Na položnih poteh in kolovozih v nižje ležečih predelih in planinah, kjer so tla že pomrznjena, pa bodo prav prišle derezice."

Osnovna priporočila, ki jih je treba poznati pred pohodom v visokogorje ali sredogorje, so naslednja.

Preverite vremenske in snežne razmere

Pred odhodom v gore moramo vedno preveriti snežne razmere in stanje nevarnosti proženja snežnih plazov. Najboljše informacije boste dobili na spletni strani nacionalnega portala za vreme (ARSO). Dodatna pojasnila in opozorila o nevarnostih proženja snežnih plazov redno objavljajo tudi na spletni strani PZS. "Če niste vešči hoje v gore pozimi, predlagam, da se v gore podate skupaj z gorskim vodnikom ali planinskim vodnikom Planinske zveze Slovenije. Hoja v gore pozimi namreč zahteva ogromno znanja in izkušenj ter rokovanje s posebno tehnično opremo, ki je lahko ob nepravilni rabi tudi nevarna. Četudi je stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov nizka (1. ali 2. stopnja), nevarnost obstaja," opozarja Šerkezi.

Izbira oblačil

V nahrbtnik pozimi vsekakor sodijo toplejša oblačila, na primer topla puhovka, debelejša kapa, rokavice in nepremočljive hlače, ki imajo podaljšan ledveni del ter naramnice, ki preprečujejo, da bi kazali hrbet. "Osebno se izogibam gamašam, ki preprečujejo, da bi nam sneg zašel v čevlje, saj se pod njimi nabira kondenz, ki v mrazu zmrzne, tako da občutek ob gibanju ni prijeten. Namesto gamaš imam spodnji del hlač preluknjan, skoznje pa napeljem vrvico, ki jo poveznem pod stopala čevljev in s tem preprečim, da bi mi hlačnice v globokem snegu zlezle gor ter snegu omogočile prosto pot v čevlje. Zelo priporočljiva je tudi ovratna ruta, ki ščiti vrat, v hujšem mrazu pa si jo potegnemo čez usta in nos ter s tem preprečimo vdihavanje mrzlega zraka."

Primerna obutev 

Od obutve uporabljamo pozimi samo visoke čevlje. "Posebej občutljiv sem glede teže, zato uporabljam lahke planinske čevlje iz umetnih materialov, ki imajo za vodo neprepustno membrano in so enostavni za vzdrževanje. Podplat mora biti tog in dobro narebren, da se ob obremenitvi ne upogne in nudi varen korak ter oporo nogi. Pomembno je tudi, da imajo čevlji na petnem delu možnost pritrditve polavtomatskih derez." Nizki športni copati za hojo v gore pozimi niso primerni, saj se pogosto srečujemo s terenom, ki ni samo zasnežen, ampak tudi pomrznjen. Vsekakor to velja za večino sredogorja in visokogorja pozimi.

Izbira poti

Svet postane pozimi in v snegu popolnoma drugačen. Ustaljene planinske poti, ki jih uporabljamo v poletni sezoni, marsikje niso primerne ali pa so celo nevarne za hojo, saj se pojavi večja nevarnost snežnih plazov. "Če vzamem za primer lahko planinsko pot iz Kamniške Bistrice na Kamniško sedlo, dobi ta v zimskem času popolnoma drug obraz. Pot, ki je poleti dokaj enostavna, postane pozimi zahtevna. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so dnevi krajši, temperature nižje … Na Viševnik se pozimi preprosto ne moremo podati v športnih copatih in pajkicah, brez nahrbtnika in obvezne planinske opreme," dodaja Šerkezi.

Uporaba pohodnih palic

Pozimi so za odrasle osebe priporočljive, saj nudijo dodatno oporo, pomagajo pri ravnotežju in varujejo kolena. Skratka, hoja v snegu s palicami je varnejša in enostavnejša. "V globokem snegu bi svetoval še turne smuči ali pa krplje. Edino pri sestopu bi opozoril, da zapestja ne smemo imeti vpetega v zapestne trakove, saj pogosto pride do poškodb, ko planinska palica med sestopom pride med noge ali pa jo pohodimo, za sabo potegnemo zapestje in zaradi nenadnega sunka pride do poškodbe zapestja, včasih tudi hrbta. Pri otrocih palice odsvetujem, saj je pomembno, da si dobro izgradijo osnovno motoriko in ravnotežje."

Ko je napovedan močan veter

Vsekakor je lahko veter dokaj neugoden, sploh v primeru pojava, ki ga imenujemo vejavica, ko po zraku vrtinči snežne kristale, ki kot tisoč igel bičajo izpostavljen obraz. "Sam se pred vetrom zaščitim s puhovko in tanjšo vetrno jakno. Na glavi imam praviloma vedno kapo, saj največ telesne toplote izgubimo prav tam. Obraz si dodatno zaščitim z ovratno ruto in smučarskimi očali, ki mi omogočajo tudi bistveno boljši vid," dodaja Šerkezi. Če hodite po gozdu, se lahko pojavi nevarnost padajočih vej, kar je lahko zelo nevarno. "V vsej svoji planinski karieri sem dvakrat doživel vetrolom. Nikoli več ga ne bi rad. Ob močnem vetru sem tudi vedno pozoren, kaj se dogaja nad mano, sploh ko grem čez gozd in se nad mano bohotijo mogočna drevesa z posameznimi suhimi vejami. Previdnost ni nikoli odveč," svetuje Šerkezi.

Da ne boste ostali pred zaprto kočo

Večina planinskih koč konec oktobra zapre svoja vrata. To predstavlja še dodatno težavo pri obiskovanju gora pozimi, saj ni možnosti, da bi se pogreli, zatekli pred neurjem ali pa dobili toplo hrano in pijačo. Posamezne planinske koče ob vikendih odprejo svoja vrata, ni pa to pravilo. Zato sta še toliko pomembnejši dobra priprava na izlet in informacija, ali je koča odprta ali ne. Podatki so na voljo na spletni strani Planinske zveze Slovenije. Morebitno odprtost koč lahko preverite na spletni strani društva, ki je skrbnik planinske koče, ali pa pokličete njenega gospodarja. Ob trenutni epidemiji covida-19 ni odveč opozorilo, da  tudi odprte koče delujejo v okrnjenem obsegu z možnostjo osebnega prevzema hrane in pijače. Pri tem je treba dosledno upoštevati varnostne napotke (uporaba maske in ohranjanje medosebne razdalje), embalažo pa vedno odnesemo s seboj v dolino. Prenočevanje – razen redkih izjem – ni možno, prav tako praviloma niso na voljo sanitarije.

Ne tvegajte in ne obremenjujte reševalnega in medicinskega osebja

Živimo v času epidemije koronavirusa in v veljavi so številni ukrepi slovenske vlade za njeno zajezitev. Z današnjim dnem je začasno omejeno prehajanje med občinami, s čimer so se zmanjšale tudi možnosti za planinske in plezalske aktivnosti. Vse obiskovalce gora zato pozivajo, naj aktivnosti v gorah prilagodijo trenutnim razmeram in si izberejo manj obljudene in lažje poti, da ne bo prihajalo do pretirane zgoščenosti obiskovalcev na posameznih območjih. Tudi naša izkušnja bo precej lepša, saj je v primeru, da se med rekreacijo v naravi ne da zagotoviti medsebojne razdalje vsaj treh metrov, predpisana uporaba mask oz. zaščit za usta in nos.

Še bolj kot osebna  zaščita pa naj bo v ospredju odgovornost do družbe. Na PZS pozivajo vse, da se ne izpostavljajo nevarnostim v gorah, da ne bo prihajalo do nesreč in še dodatne obremenjenosti tako reševalnega kot medicinskega osebja. "Pazite nase in na druge. Tako lahko vsak pripomore k temu, da se stanje čim prej normalizira."