Z obeleževanjem dneva klinične kemije in laboratorijske medicine si SZKKLM prizadeva za izboljšanje zavedanja o pomenu ter večji prepoznavnosti laboratorijske medicine v strokovni in širši javnosti. SZKKLM sicer predstavlja ter zastopa najbolj razširjeno področje laboratorijske medicine v Sloveniji, medicinsko biokemijo, ki deluje na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti. Ostala področja so še patologija in sodna medicina, klinična mikrobiologija, transfuzijska medicina in laboratorijska medicinska genetika. Strokovnjaki opozarjajo, da je njihovo delo javnosti manj poznano, večinoma zaradi tega, ker imajo pacienti neposredni stik le zdravniki, medicinskimi sestrami in zdravstveniki. Zato ne razmišljajo o osebju, ki poleg zdravnikov prispevajo k njihovi zdravstveni obravnavi.
Predsednik SZKKLM, dr. Blaž Krhin, spec.med.biokem., je pojasnil, da sam proces od odvzema do postavitve diagnoze poteka tako, da se pacienta pripravi na odvzem biološkega vzorca (krvi ali drugih), kjer se začne delo strokovnjakov laboratorijske medicine. "Sledi odvzem vzorca ter transport v laboratorij, evidentiranje vzorca v laboratorijski informacijski sistem ter dodelitev unikatne črtne kode, triažiranje vzorca, nekateri vzorci se pred analizo tudi centrifugirajo. Sledi analiza vzorca, preverjanje in vrednotenje rezultatov laboratorijskih preiskav, avtorizacija rezultatov, priprava laboratorijskega izvida ter pošiljanje rezultatov laboratorijskih preiskav v druge informacijske sisteme zdravstvene ustanove." Čas izvedbe preiskave je odvisen od vrste laboratorijske preiskave, ki se izvaja, zato po prejemu vzorca v laboratorij ta lahko traja od nekaj minut do več ur.
Laboratorijski rezultati lahko prispevajo do 70 % pri končnih odločitvah zdravnika
Ko govorimo o delu v medicinskih laboratorijih, marsikomu ni znano, da se za laboratorijskim izvidom, ki ga prejme zdravnik in od katerega je močno odvisno, kako se bo postavila končna diagnoza ali potekalo zdravljenje, skriva celotna znanost. Strokovnjaki ob svojem dnevu opozarjajo na pomembnost laboratorijske medicine, ki je pomemben sestavni del zdravstvene dejavnosti, saj izvidi laboratorijskih analiz prispevajo kar do 70 % delež h končnim odločitvam o terapevtskih postopkih pri pacientih, tako glede diagnoze kot tudi glede poteka zdravljenja. Za delom v medicinskem laboratoriju stoji tudi tim različnih strokovnjakov, od laboratorijskih tehnikov do inženirjev laboratorijske biomedicine, visoko izobraženih analitikov ter specialistov medicinske biokemije, kot nosilcev dejavnosti, poudarjajo pri SZKKLM.
Število izvedenih preiskav je odvisno od velikosti zdravstvene ustanove, v okviru katere medicinski laboratorij deluje. Krhin je pojasnil, da je v lanskem letu največji medicinski laboratorij v državi Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo UKC Ljubljana izvedel približno 6,5 milijona laboratorijskih preiskav.
Strokovnjaki še poudarjajo, da je zelo pomembno vedenje, da se medicinsko-biokemijske preiskave izvajajo z ustreznimi standardiziranimi metodami in po visokih standardih zahtevane kakovosti. Prav tako je pomembno, da se upoštevajo nacionalne in mednarodne strokovne smernice in priporočila.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.