Skupni prihodki od organizacije evropskega košarkarskega prvenstva znašajo slabih 39 milijonov evrov, stroški države in Košarkarske zveze Slovenije (KZS) so nekaj več kot 20 milijonov evrov, kaže analiza, ki jo je opravila KZS in ki bo jutri med drugim podlaga za odločitev slovenske vlade glede organizacije košarkarskega EP leta 2013 v Sloveniji.
Strošek – 20,5 milijona evrov – si delita Vlada RS, ki ji pripada kotizacija v višini 6,5 milijona evrov ter strošek gradnje novih dvoran na Ptuju in v Novem mestu v višini prav tako 6,5 milijona evrov, ter Košarkarska zveza Slovenije, ki mora za organizacijo prvenstva odšteti 7,5 milijona evrov.
Prihodke – skupno 38,95 milijona evrov – si delijo država, KZS in gospodarstvo. Slednjemu po analizi okvirno pripada dobrih 25 milijonov evrov, v kar so vštete nastanitve, vstopnice, potrošnja navijačev in še nekatere druge postavke. KZS bi zaslužila 8,5 milijona evrov, od tega večino z vstopnicami, državi pa bi pripadlo dobrih pet milijonov evrov iz naslova DDV. Skupni neto učinek prvenstva bi torej bil dobrih 18 milijonov evrov.
Mogoče dvorane za EP 2013 so Stožice, Zlatorog (obe ustrezata pravilom Fiba Europe), Tivoli, Tabor (potrebni obnove, mariborski Tabor temeljite) ter novozgrajeni na Ptuju (5000 gledalcev za EP, potem za 3500 gledalcev) in v Novem mestu (5000 gledalcev). Finančna konstrukcija gradenj po analizi KZS kaže skupen strošek skoraj 25 milijonov evrov, od tega 16 za Novo mesto in 8,5 milijona evrov za dvorano na Ptuju.
Vlada bo zadevo obravnavala na četrtkovi redni seji, odločitev pa sporočila na novinarski konferenci po zaključku seje. Če bo vlada privolila, bo Fiba o prireditelju – Slovenija je edina kandidatka – odločala 5. decembra v Münchnu.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.