Med najbolj spornimi naj bi bile kvote za mleko, saj so kar za 50.000 ton mleka manjše od ocenjene količine odkupljenega mleka v minulem letu. V Ljubljanskih mlekarnah se strinjajo, da bi bile potrebne višje številke, vendar opozarjajo tudi na drugo plat kvot. Kot je povedal Franc Zalar iz Ljubljanskih mlekarn, je pomembno tudi vprašanje, ali bodo slovenski mlekarji tudi uspeli prodati vso mleko, ki ga bodo po dogovoru z EU lahko proizvedli.
Slovenija namreč po Zalarjevem mnenju že sedaj proizvede kar za 30 odstotkov preveč mleka. "Računati moramo, da bo po sprostitvi trgovanja v EU k nam prišlo veliko več mleka in mlečnih izdelkov kot danes, kar pomeni, da bomo imeli še več viškov kot jih imamo danes," je prepričan Zalar.
Tudi v Tovarni sladkorja Ormož, edinem proizvajalcu sladkorja pri nas, so prepričani, da bi sprejem kvot, ki jih predlaga Evropska komisija, dolgoročno vodil v propad tovarne.
"Sprejem ponujenih kvot bi pomenil, da naša tovarna oziroma proizvodnja sladkorja na dolgi rok ne bi bila konkurenčna v EU in bi zaradi premajhnega obsega proizvodnje zašli v velike težave. Ne vidim razloga, da bi Evropska skupnost v Sloveniji razbremenjevala viške svojega sladkorja," je povedal Jurij Dogša iz Tovarne sladkorja Ormož.
Kot poudarja minister za evropske zadeve in vodja pogajalske skupine za vključevanje v EU Janez Potočnik, so predlagane kvote prvo pogajalsko izhodišče EU, ki ne bodo nujno enake ob koncu pogajanj.
Na težave kmetijstva ob pogajanju za članstvo v EU se je odzval tudi predsednik države Milan Kučan. Po njegovem mnenju slovensko kmetijstvo kljub trenutnim ni ogroženo in ima perspektivo. Prepričan je, da je napočil čas, da postanejo razmere v slovenskem kmetijstvu pregledne.
Hkrati pa je opozoril, da je vlada kljub temu dolžna določiti, kakšen je v tem primeru nacionalni interes, preko katerega ne moremo iti in poudaril, da si bo morala Slovenija v pogajanjih z EU prizadevati za individualni pristop pri obravnavi kandidatk, saj so ravno na kmetijskem področju razlike med kandidatkami največje.
