Po odkritju nepravilnosti pri podeljevanju potrdil in vozniških dovoljenj ter razkritju dokumentov, ki dokazujejo, da za nepravilnosti ni vedela le sedanja garnitura na ministrstvu in agenciji za varnost v prometu, ampak praktično vsi, ki so v zadnjih desetih letih imeli kar koli opraviti s prometno varnostjo, so se danes oglasili tudi predstavniki Združenja šol vožnje Slovenije.
Kot pravijo, so tudi sami dolga leta opozarjali pristojne, da je treba stvari urediti, a nismo prijavljali sumov kršitev posameznih oseb. "To je naloga pristojnih služb," pravijo in dodajajo, da so jih le pozivali k ukrepanju. Kot je dejal Brane Lotrič iz Združenja avtošol pri GZS, so bile avtošole edina dejavnost v Sloveniji, ki je med letoma 1999 in 2012 zahtevala nadzor nad samim seboj. Izpostavil je, da so opažali številne nepravilnosti in kršitve, težave pa izvirajo iz same usposobljenosti učiteljev vožnje, inštruktorjev varne vožnje in članov izpitnih komisij. "Če je stroka tako slabo podkovana, kakšni naj bodo bodoči vozniki," se sprašuje in poudarja, da je kandidatom najbolj pomembna cena, zato številni izvajalci ne obračunavajo davkov ali pa plače izplačujejo na črno.
Küzmič pravi, da imamo slabe inštruktorje
Njegove trditve o usposobljenosti inštruktorjev varne vožnje je potrdil dolgoletni trener varne vožnje Brane Küzmič, ki je dejal, da imamo v Sloveniji okoli 200 ali 300 inštruktorjev varne vožnje, a da večina od njih zna izvajati maksimalno 10 vaj. To naj bi bila posledica slabih programov šolanja inštruktorjev. "Nekaj jih ima znanje, a naša zakonodaja je takšna, da se lahko izšola za inštruktorja varne vožnje pravzaprav vsak," pravi in pojasnjuje, da bi morali na tečajih začetnikom pokazati, da znajo premalo, oni pa jih v nasprotju s tem bodrijo in jim prikimavajo. "70 odstotkov voznikov niti volana ne drži prav. V avtošolah učijo celo napačno držanje volana. To izhaja še iz 50. let, ko ni bilo servo volanov. Tega tudi v komisijah ne vedo, gre pa za osnovne napake," je dejal.
Meni, da vozniki dobijo premalo znanja v avtošolah. "Že prvo uro gredo na cesto, po navadi takrat, ko je gužva, saj tako potrošijo čim manj goriva," pravi. Zakon po njegovih besedah že 20 let veleva, da je treba začeti na neprometnih površinah, a žalostna resnica je, da ima le malo avtošol svoje poligone. "Večina ostalih ima to le na papirju," pravi Küzmič.
'Zakonodaje ni treba spreminjati'
Na združenju sicer menijo, da veliki posegi v zakonodajo niso potrebni, saj da ni niti znano, kako učinkovita je trenutna zakonodaja, saj ni bilo doslej nobenega ovrednotenja rezultatov. Menijo, da bi morali podrobneje pregledati študijo varnosti cestnega prometa, izpitni centri pa so po njihovih besedah potrebni reorganizacije.
"Lahko zamenjamo vlade in ministre, odstopijo lahko vsi po vrsti, rezultatov pa ne bo," je našteval Lotrič, ki vidi problem v uradnikih, ki ostajajo na svojih stolčkih, medtem ko ministri odstopajo. Prav zaradi tega tudi ni vidnih nobenih rezultatov, pravi. Predmet vprašanja pa je po njegovem mnjenju tudi strokovna usposobljenost teh ljudi, ki da v večini primerov nimajo nobene prakse na danem področju.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.