Kustečeva uspešno prestala interpelacijo in ostaja ministrica za izobraževanje

Na glasovanju o interpelaciji je ministrico podprlo 41 poslancev iz vrst njene SMC, koalicijskih SDS in NSi, poslanca manjšin in poslanec poslanske skupine DeSUS Robert Polnar. Za interpelacijo oziroma njen odhod pa se je zavzelo 38 poslancev iz vrst predlagateljic LMŠ, SD, Levice in SAB. Poslanci SNS se glasovanja niso udeležili.

Poslanec Levice Željko Cigler je sejo spremljal na daljavo, glasoval pa je po telefonu.

Takšno glasovanje je bilo bolj ali manj napovedovano že v predhodni skoraj 16-urni razpravi. V strankah predlagateljicah so namreč skozi ves dan nizali očitke na delo ministrice, predvsem njene odločitve v času epidemije, medtem ko so v koaliciji ocenjevali, da je v danih razmerah delala dobro in jih izrekali podporo. V SNS so napovedali, da interpelacije ne bodo podprli, v DeSUS pa se glede tega niso jasno opredelili. Trije poslanci DeSUS so nato pri glasovanju manjkali, eden pa se je glasovanja vzdržal.

Predlagatelji ministrico med razpravo večkrat pozvali k odstopu

DZ je izredno sejo začel z obrazložitvijo predlagatelja interpelacije, ki so jo, kot omenjeno, vložile stranke LMŠ, SD, Levica in SAB. Predlagatelji interpelacije so Kustečevo v obrazložitvi predloga vnovič pozvali k odstopu. Očitali so ji nestrokovno delovanje oz. nedelovanje, saj da je le prikimavala premierju Janezu Janši. Spomnili so, da morajo dijaki plačati kazen zaradi protestiranja za odprtje šol, ministrica pa se z njimi ni želela sestati.

Matej T. Vatovec (Levica) je ministrici, ki je uvodoma ocenila, da bo današnja razprava večinsko politična, odgovoril, da to tudi mora biti, saj gre za DZ, kjer so razprave že po definiciji politične. "Vi ste sprejeli politično funkcijo, vi ste sprejeli politične odločitve, ki so šle mimo priporočil stroke, mimo epidemiologov in zato morate sprejeti politično odgovornost," je dejal. Ministrstvo bi moralo po njegovem mnenju v čim večji meri zagotoviti, da izobraževanje poteka v čim manj okrnjeni obliki, vendar tega ni storilo, pred šolami pa so se odprle številne druge dejavnosti.

Vatovec je v imenu predlagateljev v obrazložitvi predloga med drugim izpostavil, da je bilo zaprtje šol med prvimi v Evropi in vztrajanje na njihovem zaprtju najdlje v tem prostoru katastrofalna odločitev, ki ni bila podkrepljena s strokovnimi stališči. Tako vladna svetovalna skupina za covid-19, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) so ves čas poudarjali, da je treba šole zapreti zadnje in odpreti prve, ministrica za izobraževanje, znanost in šport pa se je odločila, da bo raje kot stroki in epidemiologom sledila stališčem predsednika vlade Janeza Janše, ki stroke in epidemiologov ni poslušal, je dejal.

Kot je poudaril, bi moralo ministrstvo "iskati in najti ravnovesje med zdravstvenim vidikom in izvajanjem šolskega procesa", a so bile zaradi te nesposobnosti šole prehitro in predolgo zaprte. Ob tem je omenil, da so navodila o zaprtju prihajala tik pred zdajci, kar je še dodatno povzročalo zmedo in težave, pred decembrskimi prazniki pa se je vlada odločila tudi za odprtje gospodarskih dejavnosti. Tako so se šolarji, dijaki in študentje lahko srečevali v nabito polnih nakupovalnih središčih, niso se pa mogli šolati v šolah.

Simona Kustec pa je med drugim poudarila, da so šole zaprli, ker so jih morali zapreti zaradi slabe epidemiološke slike v Sloveniji in tudi naraščanja okužb v šolskem in vrtčevskem prostoru. Ob tem pa so vzpostavili sistem izobraževanja na daljavo, ki ni bil takšen kot v večini drugih držav, kjer otroci konec tedna dobijo navodila za delo v prihodnjem tednu brez sodelovanja z učitelji, ampak so imeli konstanten stik z učitelji. Izpostavila je tudi, da so v lanskem letu kupili precej računalniške opreme in zagotovili sredstva za infrastrukturo, ki podpira izvajanje pouka na daljavo.

Marko Koprivc (SD), ki je prav tako predstavil del obrazložitve predlagateljev, pa je ob tem spomnil, da je "v šolskem letu 1943/44, sredi najtrše okupacije slovenskega ozemlja, delovalo več kot 430 partizanskih šol" in da so "ofenzivam na osvobojena ozemlja, pregonom, deportacijam in streljanjem talcev navkljub resnični domoljubi poskrbeli, da so bile, kadar in kjer je bilo le mogoče, šole za otroke odprte".

Tudi Vatovec je izpostavil očitek o pomanjkanju dialoga z različnimi deležniki na področju vzgoje in izobraževanja v času epidemije covida-19. Številni so po njegovih besedah v minulem letu ves čas pozivali k posluhu in razumu, iskali nekoga, ki bi izpolnjeval vlogo branika šolskega polja, a tega sogovornika v izobraževalni ministrici in v ministrstvu niso našli.

Zato so po Vatovčevem mnenju tudi začeli protestirati. "Uporabili so ustavno pravico do svobode izražanja za to, da zahtevajo svojo pravico do izobraževanja. S tem niso pokazali zgolj poguma - dejansko so pokazali svojo odraslost, udejanjili so javno rabo uma. Toliko odgovornosti ni pokazala ministrica v celem letu svojega mandata," je dejal.

Ministrica svojega dela 'v resnici sploh ni opravljala'

Po Vatovčevem mnenju je ministrica s svojo pasivnostjo naredila konkretno škodo tudi za področje univerze, pri čemer je kot najbolj odmeven primer omenil opustitev priprave razpisa za vpis v visokošolske zavode. Tako Vatovec kot Koprivc pa sta ste dotaknila tudi šestega protikoronskega zakona, s katerim je Kustečeva po Koprivčevih besedah političnim sopotnikom predsednika vlade omogočila podaljšanje akreditacije za njihove zasebne univerze.

Koprivc je bil med drugim kritičen tudi do tega, da so morali univerze in študentski domovih svoja vrata zapreti, medtem ko so igralni saloni in casinoji lahko delovali. Na področju športa pa je ministrici očital, da ni nikoli skoparila s čestitkami ob uspehih športnikov in se je z njimi tudi slikala na prireditvah, hkrati pa ji ni bilo mar za katastrofalno poslabšanje gibalne sposobnosti otrok in mladine ter za več mesecev trajajoče onemogočanje dela profesionalnih športnikov.

Ministrica po Koprivčevih besedah svojega dela "v resnici sploh ni opravljala". "Svojo nesposobnost, nedelo in popolno podrejenost diktatu predsednika vlade pa še danes opravičuje z epidemijo," je dejal. Tako Koprivc kot Vatovec sta ministrico pozvala k odstopu.

Kustečeva: Imam čisto vest 

Na drugi strani je ministrica Simona Kustec prepričana, da ni osnov za interpelacijo njenega dela in odgovornosti, o kateri danes razpravlja DZ. Kot je dejala, lahko to dokaže z dejstvi, ki jih je možno kadarkoli preveriti. "Imam čisto vest, vsakomur lahko pogledam v oči," je poudarila. Za današnjo razpravo pa je ocenila, da bo večinsko politična.

"Danes bom vaš strelovod. Strelovod, ki hoče ubraniti vse tiste, ki ste v hiši vzgoje, izobraževanja, znanosti in športa. Strelovod, ki sem ga sprejela že pred enim letom z vstopom v ministrsko ekipo," je dejala ministrica.

"Vemo, kaj delamo, vemo, zakaj to delamo, predvsem pa za koga," je poudarila Kustečeva in navedla tudi nekaj dosežkov prvega leta mandata. Vezano na epidemijo covida-19 je omenila uspešno zaključeno preteklo in začeto novo šolsko leto, izvedeno maturo, vpise v osnovne, srednje in visokošolske programe, tudi priprave na letošnjo maturo, ki so v teku.

Izpostavila je, da je bilo v okviru osmih paketov t. i. protikoronske zakonodaje podprtih za dobrih 76 milijonov evrov ukrepov, s katerimi so zagotovili podporo za izvajanje izobraževalnega procesa, med njimi za nakup IKT opreme, za zaščitna sredstva za nemoteno izvedbo dela, za nadomestila plač, izpad prihodkov, za oprostitev plačila za vrtce.

Med dosežki, ki niso povezani z epidemijo, je navedla povsem nov zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami v vzgoji in izobraževanju ter novelo zakona o vrtcih. "Pri pripravi proračunov za leti 2021 in 2022 smo pridobili zgodovinsko najvišjo finančno podporo za delo resorja na vseh področjih. Že v rebalansu za leto 2020 smo zagotovili dodatnih 87,5 milijona evrov, za leti 2021 in 2022 pa še dodatnih 200 milijonov," je med drugim poudarila Kustečeva.

"Ko se danes ozrem nazaj, vidim, da bi kakšne odločitve, kakšne poti, vložene napore naredili tudi drugače. Verjemite pa mi, da v danem trenutku zahtevnih razmer, pritiskov časa, pričakovanj, pogosto tudi želja, da bi lahko s čudežno paličico premagala celo virus, po neprespanih nočeh, dnevih, ko dobesedno ni bilo časa pojesti niti dnevnega obroka hrane, nismo znali in nismo zmogli drugače," je pojasnila.

Ob tem pa je zagotovila, da so bile vse njihove rešitve "optimalnost v danem trenutku" in vedno takšne, ki so "najprej sledile pravici do zaščite zdravja ljudi, nato do v teh razmerah najbolj optimalni obliki neprekinjenega pridobivanja znanja ter končno, preko sodelovanja in medsebojnega razumevanja, tudi zaupanja".

Poudarila je, da bomo kot družba "morali vložiti vse napore v to, da si bomo stali ob strani, se spodbujali, si pomagali, se razumeli in skupaj iskali prostore naših različnosti pod istim soncem". Pri tem "obtoževanja, zmerjanja, nesramnosti, blatenja, laži in manipulacije teorij zarot" ne pomagajo, ampak so "razdiralni, neodgovorni za krhek čas, ki ga živimo".

Ministrica je že v izjavi novinarjem pred sejo DZ povedala, da je dobro razpoložena in dobro pripravljena. Pričakuje podporo poslancev. "Ni razlogov za to, da bi interpelacija uspela," je prepričana. Jemlje jo kot del politične igre v teh zelo zahtevnih in krhkih časih. Razume pa, da je to del parlamentarizma in da morajo stvari tukaj pojasniti ne le poslancem, ampak vsem ljudem.

V SMC so Kustečevo podprli. "Ne morem se znebiti občutka, da se vse preveč ukvarjamo z bojem proti ukrepom vlade kot pa z bojem proti epidemiji. Če bi ravnali drugače, bi bila zdravstvena slika bistveno drugačna, tudi otroci bi bili v šolah bistveno prej," je dejala Mateja Udovč. 

V večjem delu opozicije ob obravnavi interpelacije Kustečeve izpostavljajo predvsem dolgotrajno zaprtje šol

V večjem delu opozicije so v predstavitvi stališč poslanskih skupin izpostavili predvsem dolgotrajno zaprtje šol, ki da bi ga ministrica morala preprečiti. Podporo interpelaciji napovedujejo v LMŠ, SD, Levici in SAB, v SNS je ne bodo podprli, v DeSUS pa svojega ravnanja niso jasno napovedali.

Po besedah Aljaža Kovačiča (LMŠ) mora ministrica za izobraževanje, znanost in šport oditi tudi zato, "ker v resnici sploh ni ministrica, ampak je zgolj izvrševalka politike dejanskega ministra Janeza Janše". "Ko so drugi, predvsem predsednik vlade, posegali v njen resor, je molčala in ga ni zaščitila," je dejal. Pri tem je omenil negativen vpliv šolanja od doma na čustveni, psihofizični in kognitivni razvoj otrok, opozoril pa tudi na poglabljanje razlik v znanju in socialni neenakosti. "Čeprav je ves čas govorila, da se morajo vzgojno-izobraževalni zavodi zapirati zadnji in odpirati prvi, je ravnala obratno. Prva je zaklepala, zadnja odklepala," je bil kritičen. Omenil je tudi nesmiselne ukrepe na področju športa in posege v visoko šolstvo.

Po mnenju Bojane Muršič (SD) so največji poraženci epidemije covida-19 otroci in mladostniki. Ti od samostojnosti države naprej niso nikoli tako kot sedaj potrebovali kompetentnega ministra za izobraževanje, njegovo oporo, zavezništvo, integriteto, strokovnost, kleno držo in sočutje, je prepričana. Po njenih besedah je funkcija ministra s prvim dnem epidemije postala poslanstvo, zahtevala je, da se s funkcije pomete tudi najmanjše drobtinice politike, strankarskih interesov in tudi osebnih šibkosti. Muršičeva je Kustečevi dodelila negativno oceno, prepričana je, da bi morala ministrsko mesto zapustiti že pred meseci, saj da ni zmogla stoično odgovoriti na vse stiske izobraževanja, ampak je podlegla politiki predsednika vlade.

Maša Kociper (SAB) je med predstavitvijo očitkov iz interpelacije med drugim omenila pomanjkanje dialoga z deležniki v vzgoji in izobraževanju in odsotnost ukrepov za preprečevanje socialnih stisk mladih. Na področju športa je ministrici očitala izključevalen in podcenjujoč odnos, na področju visokega šolstva in znanosti pa postavljanje interesov zasebnih izobraževalnih institucij pred kakovost visokošolskega izobraževanja in blokado zaposlovanja raziskovalcev na javnih raziskovalnih organizacijah.

V poslanski skupini DeSUS po besedah Ivana Hršaka ocenjujejo, da Kustečeva ni slaba ministrica, a je bila soočena z nepričakovanimi dogodki. S prekinitvijo običajnega načina izobraževanja je bilo potrebnih veliko improvizacij in učenja, a ji je uspelo doseči mnoge kompromise med učitelji, učenci, starši in zdravstveno stroko, je dejal Hršak. Je pa po njegovih besedah storila tudi nekatere napake, ko je bila recimo fotografirana brez maske na dogodku, kjer se ni vzdrževalo primerne razdalje, zgodila se je tudi krivica otrokom s posebnimi potrebami. Po Hršakovih besedah se poslanci DeSUS strinjajo, da ministrica ni storila čisto vsega, da bi bilo v času epidemije na njenem področju za vse ustrezno poskrbljeno, a "vendar je težko reči, da si zaradi tega zasluži, da jo kar odslovimo". 

Violeta Tomić (Levica) je ministrici očitala, da pri odločanju o odpiranju in zapiranju šol ni upoštevala stroke in da se pri tem ni zavzela za otroke, posebej socialno šibke. Ti so bili žrtve v več pogledih, je dejala, Kustečevo pa posredno označila kot najslabšo šolsko ministrico v zgodovini države.

Jerca Korče (LMŠ) ministrici zameri, da je bila v času epidemije pasivna, hkrati pa da nikoli ni dvignila glasu za zaščito svojega resorja: "Ubrala je najlažjo pot - zaprla je šole, se naslonila nazaj in čakala, kaj se bo zgodilo."

Branislav Rajić (SMC) je nasprotno ocenil, da druge rešitve, kot da se šole zapre, ni bilo, saj je izolacija trenutna najbolj učinkovita rešitev v boju proti koronavirusu. "Kakšna pa bi bila drugačna rešitev? Bi bilo bolje, da bi ministrica potisnila glavo v pesek, napisala okrožnico - umivajte si roke, kašljajte v komolec in hodite v šolo - ter ne bi ukrepala? Zagotovo ne," je dejal.

"Govorite, kot da je za virus odgovorna ministrica, ki da na lastno pest zapira šole, ker se ji to zdi fajn. A mislite, da ne bi bilo veliko lažje, če ne bi imeli zdravstvene krize in bi otroci lahko bili v šolah?" je opozorila Anja Bah Žibert (SDS).

Zmago Jelinčič Plemeniti je v imenu poslancev SNS dejal, da je Kustečeva prevzela resor, ki je bil v popolnem razsulu. Nekaj zadev je že popravila, nekaj jih bo še morala, meni Jelinčič. Medtem ko se glede vsebine, ki jo ministrici za izobraževanje očitajo v interpelaciji, ni opredeljeval, pa je poslanec izpostavil, da ga moti, da v vrtcih vzgojiteljice ne dovolijo predvajanja pesmi v tujih jezikih, da v učnem načrtu ni več lepopisa, pripombe je imel tudi na permisivno vzgojo. Po njegovem mnenju je v izobraževalnem sistemu prišlo do popolnega razvrednotenja nekaterih učnih predmetov. Ocenjuje, da bo ministrica morala še marsikaj postoriti do konca mandata. "SNS vas bo pri tem podpirala, ne računajte pa, da bomo tiho," je povedal.

O interpelaciji ministra za delo Cigler Kralja na seji v četrtek

Kolegij predsednika DZ pa se je danes dogovoril o izredni seji DZ, na kateri bo v četrtek obravnaval interpelacijo ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja. Predlagatelji interpelacije, poslanci iz LMŠ, SD, Levice in SAB, mu očitajo neodgovorno delo v času epidemije covida-19 na področjih domov za starejše, delovnih mest in socialnega dialoga, pa tudi pri dodelitvi sredstev na razpisu ministrstva Zavodu Iskreni, katerega soustanovitelj je bil.

Cigler Kralj je očitke iz interpelacije zavrnil, hkrati pa je napovedal, da razprava ob interpelaciji ne bo kot ostale, saj bo odprla širše teme, pomembne za slovensko družbo. Njegov odgovor na interpelacijo je kot ustrezen ocenila tudi vlada.

Kolegij predsednika DZ se je danes dogovoril tudi o pripravi sklica seje DZ, ki se bo začela prihodnji ponedeljek. Namesto redne marčne seje bo v istem terminu in z isto vsebino izredna seja, da bi poslankam in poslancem, ki jim je bila odrejena karantena ali bi njihova osebna udeležba na seji iz epidemioloških razlogov predstavljala tveganje za zdravje ostalih poslancev, omogočili sodelovanje na daljavo.

Se je pa kolegij danes seznanil tudi s prošnjo Alenke Bratušek (SAB) za odobritev sodelovanja na seji na daljavo, ker se seje zaradi zlomljene noge ne more udeležiti. Kot je dejala vodja poslanske skupin SAB Maša Kociper, dikcija v poslovniku DZ za sodelovanje na daljavo izrecno ne določa, da mora biti poslanec v karanteni ali samoizolaciji.

A je predsednik DZ Igor Zorčič opozoril na sklep kolegij predsednika DZ, da lahko izven sedeža DZ na seji sodelujejo le tiste poslanke in poslanci, ki jim je bila odrejena karantena ali bi njihova osebna udeležba na seji iz epidemioloških razlogov predstavljala tveganje za zdravje in varnost poslancev. "Mislim, da je to dovolj jasno," je dejal.