Kurz: Nadzor na meji med Avstrijo in Slovenijo je žal potreben

"Menimo, da je ta nadzor trenutno žal potreben," je dejal avstrijski kancler Sebastian Kurz v odgovoru na vprašanje, kakšen je njegov odziv na slovenske kritike, da je nadzor na meji med Slovenijo in Avstrijo neutemeljen, saj praktično ni nezakonitih prehodov meje.

Kurz ob tem ponavlja dobro znano avstrijsko stališče, da bo mogoče nadzor na notranjih mejah odpraviti šele, ko bo zagotovljen ustrezen nadzor na zunanjih mejah. Konkretnih razlogov za ohranjanje nadzora na tej notranji schengenski meji pa ni navedel.

Na vprašanje, kakšni konkretno so načrti glede krepitve zunanje meje in ali gre za zunanjo schengensko mejo ali zunanjo mejo EU, avstrijski kancler odgovarja, da krepitev zunanje meje pomeni več kadrov v evropski agenciji za meje Frontex ter da je treba delati tako na schengenski meji kot na meji unije, zlasti v Sredozemlju.

Tudi Merklova za krepitev zunanjih mej

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je po koncu vrha EU minuli petek v okviru ukrepov za omejitev sekundarnih migracij govorila o potrebi po krepitvi nadzora na zunanjih mejah, na primer v Sloveniji in Bolgariji, pri čemer bi lahko pomagali Nemčija in evropska agencija za meje Frontex.

Slovenski premier Miro Cerar se je tedaj na komentar Merklove odzval z besedami, da Slovenija vseskozi zagotavlja učinkovit nadzor schengenske meje in da v tem trenutku ni potrebe po takšnem okrepljenem nadzoru, a da bi v primeru močno povečanih migracij veljalo o takšni možnosti premisliti.

O pomislekih v povezavi s suverenostjo in napotitvijo Frontexa na meje članic unije je Kurz danes na Dunaju dejal, da so o tem razpravljali na junijskem vrhu in da so mnogi spremenili stališča. Ni sicer prepričan, ali se vse članice strinjajo glede krepitve mandata agencije, so pa skoraj vse pripravljene investirati več.

Ob tem avstrijski kancler izpostavlja cilj, da bi predvideno kadrovsko krepitev Frontexa na 10.000 pripadnikov mejne in obalne straže uresničili že do leta 2020, namesto do leta 2027.

Junijski vrh v Bruslju po kanclerjevih besedah kaže, da se je dobro osredotočiti na skupne cilje, torej v tem primeru na krepitev zunanje meje. V povezavi s tem kancler zdaj resnično vidi priložnost, da unija napravi nekaj korakov naprej.

Avstrija in Nemčija za zaprtje sredozemske migracijske poti

Kurz je po srečanju z nemškim notranjim ministrom Horstom Seehoferjem  poudaril, da želita Avstrija in Nemčija v sodelovanju z Italijo zapreti sredozemsko migracijsko pot. V okviru prizadevanj za zaprtje sredozemske migracijske poti se bodo prihodnji teden v Innsbrucku sestali notranji ministri Nemčije, Avstrije in Italije. Konec prihodnjega tedna je sicer v tem mestu tudi neformalno zasedanje notranjih ministrov EU.

Kurz je še izpostavil, da sta s Seehoferjem razčistila odprta vprašanja glede vračanja prosilcev za azil iz Nemčije in da ne bo ukrepov v škodo Avstriji. Seehofer je povedal, da bodo na drevišnjem koalicijskem sestanku, ki se ga bodo udeležili tudi nemški socialdemokrati SPD, verjetno dosegli končno odločitev o vprašanju vračanja prosilcev za azil.

Nemčija se bo po Seehoferjevih besedah osredotočila na to, da se prebežnike, ki so že bili registrirani v Grčiji in Italiji, ki so tam že zaprosili za azil ter se pojavijo na meji z Nemčijo, najprej napoti v tranzitne centre ter nato vrne v Italijo in Grčijo.

Avstrije to ne bo zadevalo, saj se bo ljudi preko tranzitnih centrov vračalo v Grčijo in Italijo, je poudaril nemški notranji minister. Avstrija tako po njegovih besedah ne bo odgovorna za prosilce za azil, za katere so odgovorne druge države.

Dogovor CDU-CSU je predvideval tudi premeščanje v Avstrijo

Krščansko-demokratska unija (CDU) in njena bavarska sestra, Krščansko-socialna unija (CSU) sta se v ponedeljek dogovorili o vzpostavitvi tranzitnih centrov ob meji, iz katerih bi prosilce za azil, ki so bili registrirani že v drugih članicah EU, vračali v te države.

Tedaj je bilo izpostavljeno, da bodo prosilce za azil vračali ob soglasju držav, kjer so bili registrirani, na primer na podlagi administrativnih dogovorov, in da bi, če takšnih dogovorov ne bi uspeli doseči, te ljudi premestili v Avstrijo.

V Avstriji so nato dejali, da se bodo na morebitne nacionalne nemške ukrepe tudi sami odzvali z ustreznimi ukrepi. Zunanja ministrica Karin Kneissl pa je izpostavila, da dogovor ni bil usklajen: "To je prišlo kot presenečenje. To je vse, kar lahko rečem."

Da bi razčistili odprta vprašanja, je prišel predsednik CSU Seehofer, ki v prizadevanjih za čim boljši rezultat v boju z desno Alternativo za Nemčijo (AfD) na jesenskih volitvah na Bavarskem zaostruje migracijsko retoriko in maje vlado, danes na pogovore na Dunaj.

Seehofer je sicer izpostavil, da se je treba z Grčijo in Italijo o vračanju prosilcev za azil še dogovoriti, ter opozoril, da bo, če pogajanja ne bodo uspešna, treba premisliti tudi o drugih ukrepih.