Koalicija se je poenotila in pripravila predlog ukrepov za stabilizacijo države, ki ga bo v sredo predstavila še opoziciji in Ekonomsko-socialnemu svetu, v četrtek pa bo premierka Alenka Bratušek sveženj kriznih ukrepov predstavila zaskrbljeni javnosti. Do petka namreč mora vse skupaj zapakirati in poslati v Bruselj, da pomiri njihove skrbi.
Pregled osnutka in prve podrobnosti predlaganih ukrepov pa upravičeno skrbijo javnost. Dvig DDV, uvedba kriznega davka na prejemke, davek na nepremičnine, davek na loterijske srečke, sladke pijače ter omejitev nekaterih socialnih transferjev ne delujejo kot ukrepi za stabilizacijo slovenskega gospodarstva. Ekonomisti že dlje časa svarijo, da se bomo dvigu DDV težko izognili v tako slabi situaciji, v kateri smo se znašli, a jasno je, da si vlada od tega ukrepa obeta veliko več prihodkov, kot jih bo dejansko lahko iztržila. Prav tako pa bo dvig DDV na dolgi rok odnesel več kot 4000 delovnih mest, saj bo zvišal stroškovno obremenitev podjetij. Podoben učinek bo po mnenju ekonomistov imel krizni davek na prejemke, višje od 600 evrov neto.
Ljudje, ki jih je več let trajajoča kriza spravila na kolena, bodo še bolj oklestili potrošnjo. To pa zagotovo ni ukrep, ki bi pospešil gospodarsko rast, kar je eden od glavnih ciljev tega predloga.
Ekonomisti opozarjajo tudi na dejstvo, da je premalo ukrepov osredotočenih na odhodkovno stran. Predsednik SLS Franc Bogovič opozarja, da vlada nima poguma, da bi se spoprijela z javno porabo. Strokovnjaki opozarjajo, da je tema o izdatkih politično občutljiva, saj si vlada ne želi trenj v socialnem dialogu. Krizni davek prizadene dobri dve tretjini populacije, zato ga bo, kljub splošnemu nezadovoljstvu javnosti, veliko lažje uvesti, kot oklestiti plače v javnem sektorju.
GZS: Krizni davek bo najbolj jemal tistim z največ znanja
"Že pred časom smo se strinjali, da kot skrajni, ampak začasni ukrep, vlada dvigne davek na dodano vrednost. Vendar smo hkrati pričakovali takojšnjo zdravstveno reformo, nadaljevanje reforme trga dela, predvsem pa občutnejšo racionalizacijo javnega sektorja in omejitev javne porabe," še dodajajo na GZS.
Se nismo nič naučili iz izkušenj naših sosed?
Napovedanemu dvigu DDV in uvedbi kriznega davka pa nasprotuje tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), saj bosta ukrepa po njihovem mnenju negativno vplivala na gospodarsko rast in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, kar kažejo tudi analize in prakse sosednjih držav. "Če bi vlada skrbno proučila razlike v davčnih sistemih posameznih držav EU in analize o učinkih dviga DDV ter uvedbe višjih dajatev na plače v primerljivih državah EU in izven nje, smo prepričani, da se za predlaganje takšnih ukrepov ne bi nikoli odločila, saj bi pravočasno zaznala njihove negativne posledice," menijo v OZS.
Na OZS opozarjajo, da je vlada pred izdelavo predlogov davčnih ukrepov očitno spregledala dejstvo, da je Slovenija država z eno najvišjih stopenj dohodnine na plače, saj so že sorazmerno nizki dohodki fizičnih oseb (vključno s samostojnimi podjetniki) obdavčeni z zelo visoko stopnjo obdavčitve. Pri 18.500 evrih dohodninske osnove denimo že dosežemo 41-odstotno stopnjo obdavčitve. Ker je DDV davek, ki vpliva na cene blaga in storitev v končni potrošnji, študije in primeri slabih praks na Madžarskem in Hrvaškem kažejo, da se že v manj kot v letu dni od uvedbe višje stopnje DDV začnejo kazati negativni učinki – manjša potrošnja, posledično propad zlasti malih poslovnih subjektov, ki poslujejo s končnimi potrošniki, zapiranje podjetij, ukinjanje delovnih mest in vse večjo brezposelnost ter prehod v sivo (in črno) ekonomijo. Posledično se začnejo manjšati proračunski prilivi iz naslova DDV.
Prav tako opozarjajo, da je uvedba kakršnega koli davka, ki bi bremenil bruto plače zaposlenih, dolgoročno pokazala več negativnih kot pozitivnih učinkov. Z uvedbo davka, ki postane del bruto stroška dela ali pa z dvigom stopnje dohodnine (zlasti če so relativno nizki dohodki obdavčeni z nesorazmerno visoko stopnjo dohodnine kot v Sloveniji), se namreč hkrati poveča tudi lastna cena blaga, proizvodov in storitev, saj je strošek dela poleg stroškov materiala eden temeljnih elementov lastne cene teh produktov. Ker slovensko gospodarstvo višjih davkov ne more več pokriti v breme svojega dobička, to pomeni, da jih je prisiljeno pokriti z dvigom prodajnih cen blaga in storitev. Na Hrvaškem se že sprašujejo, kdo bo plačal ceno uvedbe ’harača’.
Antauer: Krizni davek se na Hrvaškem ni obnesel
Podobnega mnenja je Igor Antauer iz združenja delodajalcev obrti in podjetnikov, ki je v oddaji 24UR opozoril, da splošna potrošnja zadnja leta pada. Po podatkih trgovske zbornice naj bi lani padla kar za 17 odstotkov, kar je zelo zaskrbljujoče. "Ljudje bodo po teh vladnih ukrepih še manj investirali," poudarja Antauer, zato izplena v državno blagajno ne bo. S temi besedami je komentiral trditev, da bo skupni učinek državnega varčevanja leta 2014 okoli 160 milijonov evrov, kar milijardo evrov več pa bodo morali za potrebe javne porabe plačati gospodarstvo in državljani. Antauer opozarja, da trditev vlade, da dvig DDV ne bo vplival na potrošnjo, ne drži. "Logično je, da bo potrošnja še dodatno padla, saj gre tukaj tudi za psihološki učinek," pravi Antauer, ki je kritičen tudi do kriznega davka, saj bo vsaka obdavčitev dela zmanjšala konkurenčnost. Krizni davek so uvedli tudi na Hrvaškem, a se ni obnesel, opozarja Antauer in dodaja, da so ga oblasti hitro ukinile.
Smole: Krizni davek bo zmanjšal našo kupno moč
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je ocenil, da sta osnutka nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti nestrukturirana in da vsebujeta premalo podatkov in analiz, na podlagi katerih bi se lahko opredelili do predlaganih ukrepov. Pogreša tudi dovolj časa za usklajevanje s socialnimi partnerji. "Dokumenta sta pripravljena po navodilih in za Bruselj," je dejal Smole in ocenil, da sta zelo nestrukturirana. "Ogromno je splošnih opredelitev, ki jih je težko oceniti pozitivno ali negativno, predvsem zato, ker niso narejene analize, kaj to pomeni," je dejal.
Smole pogreša projekcije, kakšen bo vpliv načrtovanih ukrepov na kupno moč oz. zasebno potrošnjo. Kot primer je izpostavil omenjeni krizni davek na plače. "Za delodajalce bo strošek enak, za delavce pa bo to pomenilo nižji prejemek. Prišlo bo do znižanja kupne moči oz. zasebne potrošnje. Kakšni bodo vplivi? Mi tega ne poznamo," je opozoril.
Krizo bomo plačevali vsi
Res je, da je stanje v državni blagajni porazno, a dejstvo je, da bomo posledice krize še naprej plačevali vsi. Tisti, ki so že zdaj komaj shajali iz meseca v mesec, bodo s temi ukrepi in novimi davki potisnjeni pod mejo preživetja. A ne računajte na socialno pomoč, saj vlada med ukrepi predlaga tudi klestenje socialnih transferjev. Katerih in za koliko, pa bo znano v četrtek, ko bosta premierka in finančni minister razkrila ukrepe, ki jih pošiljamo v Bruselj.
Je rešitev v nadzornikih iz Bruslja?
Ekonomist Jože Damijan pa v svojem blogu opozarja, da časnik Financial Times poroča, da v Bruslju razmišljajo o nekakšni prisilni upravi za Slovenijo. Kot navaja Damijan, ima Evropska komisija na voljo dve formalni možnosti. "Prva je, da za Slovenijo konec meseca uvede postopek t. i. ’excessive imbalances procedure’, ki omogoča kaznovanje države, ki ne izpolnjuje zahtev glede odprave presežnih neravnotežij. Druga oblika je t. i. ’intensive EU monitoring’, ki sicer komisiji ne omogoča, da bi zahtevala izvajanje določenih reform, ampak ji omogoča le bolj tesno spremljanje napredka države pri izvajanju reform," pojasnjuje Damijan in dodaja, da je ključni problem po mnenju komisije v nezadostnem sodelovanju med vlado in Banko Slovenije pri reševanju bančnega problema.
"Diagnoza stanja v Sloveniji glede nesposobnosti učinkovitega upravljanja je seveda točna," opozarja Damijan in dodaja, da napovedano tesnejše spremljanje izvajanja slovenskih reform iz Bruslja pomeni le prvi korak k discipliniranju Slovenije. Tak pritisk je, dokler Slovenija formalno še ni zaprosila za pomoč, po mnenju Damijana koristen, a ni zadosten. Sloveniji primanjkuje predvsem znanja pri sanaciji bank in upravljanju slabih terjatev. Po njegovem mnenju bi morala Evropska komisija poslati v Slovenijo stalno ekipo strokovnjakov, ki bi dnevno spremljala postopke sanacije bank.
Rehn: Niste še zunaj nevarnosti
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn pa je danes pohvalil slovenske ukrepe za spodbujanje gospodarstva. Ob tem pa je namignil, da Slovenija še ni zunaj nevarnosti. Kot je povedal, je za napovedi, da se lahko država izogne mednarodni finančni pomoči, prezgodaj. "Slovenija intenzivno pripravlja nacionalni reformni program in program stabilnosti, s katerima se bo spopadla s težavami in obrnila negativni gospodarski trend," je v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo Bloomberg povedal Rehn. Po njegovih besedah želijo v Bruslju oba programa, ki ju bodo prejeli čez nekaj dni, najprej analizirati, šele nato pa bodo dajali komentarje. Takoj ko ju bo Evropska komisija ocenila, bo podala analizo, je obljubil in dodal, da se bo to zgodilo v kratkem času.
Da bo Slovenija šesta država, ki bo prisiljena zaprositi za mednarodno pomoč, tuji mediji špekulirajo že nekaj časa. Doslej so bile v evroobmočju to prisiljene storiti Grčija, Irska, Portugalska, Španija, ki je prejela zgolj posojilo za sanacijo bančnega sistema, in Ciper.
KOMENTARJI (776)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.