Kumer: Ni res, da ni dokumentov v Sovi

V zadevi Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) je kriminalistična policija na Generalni policijski upravi na Vrhovno državno tožilstvo zaradi dveh kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja po 261. členu kazenskega zakonika, podala kazensko ovadbo zoper odgovorno osebo.

Novico je danes ob predstavitvi dela policije potrdil direktor Uprave kriminalistične policije Aleksander Jevšek.

"Preiskava je potekala v sodelovanju z vrhovnim državnim tožilstvom in še poteka," je povedal Jevšek, ki več informacij ni želel posredovati.

Jevškove navedbe so potrdili tudi na Vrhovnem državnem tožilstvu, kjer vsebine kazenske ovadbe in nadaljnjega ukrepanja tožilstva niso želeli komentirati.

Za zlorabe po 261. členu bremenijo Podbregarja

V torek so kriminalisti Generalne policijske uprave zaslišali nekdanjega direktorja Sove Iztoka Podbregarja. Kot je danes za 24ur.com povedal njegov odvetnik Aleksander Čeferin, o podrobnostih 20-minutnega pogovora s kriminalisti, na katerem je bila prisotna tudi vrhovna državna tožilka, ne more govoriti.

Čeferin je potrdil, da Podbregarja bremenijo na podlagi 261. člena Kazenskega zakonika, ki govori o zlorabi pooblastil. „Obtožbe so popolnoma nesmiselne, ni dokazov, da bi bilo storjeno kaznivo dejanje,“ je povedal Čeferin. „Imeli smo občutek, da smo bili na pogovoru iz formalnih razlogov.“

Kot je znano, je vladna delovna komisija v enem od svojih poročil ugotovila, da naj bi nekdanji direktor Sove odobril izplačilo stroškov za Drnovškovega indijskega zdravilca iz sredstev nezakonitega črnega fonda. Podbregarja bremenijo tudi, da je dolgoletnega uslužbenca Sove in pripadnika nekdanje komunistične politične policije SDV, ki je upravljal z ilegalnim črnim fondom, ob upokojitvi nagradil z dragoceno ročno uro.

Zlorabe položaja po 261. členu KZ

261. člen Kazenskega zakonika določa, da "uradna oseba, ki z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj," in se kaznuje z zaporom do enega leta.

Če storilec s takšnim dejanjem povzroči večjo škodo ali huje prekrši pravice drugega, se kaznuje z zaporom do treh let. Uradna oseba, ki z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi sebi ali komu drugemu izrabi svoj uradni položaj, pri tem pa niso podani znaki drugega kaznivega dejanja, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let, določa omenjeni člen.

V kolikor pa si storilec s takšnim dejanjem pridobi "veliko protipravno premoženjsko korist in mu je šlo za to, da si pridobi tako korist, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let," še določa 261. člen kazenskega zakonika.

Sanader o prisluškovanju

Hrvaška je pred dnevi Sloveniji poslala diplomatsko noto zaradi domnevnega prisluškovanja Janši in hrvaškemu premierju Ivi Sanaderju. Če se bo izkazalo, da je bil cilj Sove Sanader, se bo Hrvaška "ustrezno odzvala". "Po mednarodnih konvencijah se voditeljem držav ne prisluškuje, razen v vojni. Čeprav imamo nekaj odprtih vprašanj, to ne pomeni, da smo v vojni," je dejal Sanader med obiskom v Bruslju.

Hrvaški premier je poudaril, da še čaka slovensko noto s pojasnilom ter dodaj, da „lahko po vsem sodeč sklenemo, da je "bivša slovenska vlada prisluškovala slovenski opoziciji in vsem tistim, s katerimi so (tedanji vodja opozicije) Janez Janša in drugi voditelji opozicije komunicirali".

Tako Sanader kot Janša sta tudi vnovič ostro zavrnila navedbe, da naj bi se v času vlade Antona Ropa, ko je bil Janša v opoziciji, dogovarjala za incidente v Piranskem zalivu.

TRENJA: Zloraba Sove?

Tudi v četrtkovi oddaji Trenja na POPTV se je razvnela razprava o aferi Sova.

Rop: Resnica bo prišla na dan

"Jaz sam ocenjujem, da ta diskusija ni dobra ne za Slovensko obveščevalno službo, ne za državo, ne za slovensko nacionalno varnost. Nenazadnje, to je bil eden od temeljnih razlogov, zakaj o tem nisem spregovoril tri leta. Ne pred državnozborskimi volitvami, takrat ko sem bil s seznanjen z najbolj šokantnimi stvarmi, ne v nadaljevanju. Je pa dejstvo, da vlada zadnje pol leta politično zlorablja Sovo,“ je nekdanji predsednik vlade Anton Rop v oddaji Trenja utemeljil svojo odločitev, da o domnevno dogovorjenih incidentih v Piranskem zalivu seznani javnost.

Ponovil je, da želi o detajlih spregovoriti pred komisijo za nadzor obveščevalnih služb, kjer bo povedal več podrobnosti. Prepričan je tudi, da bodo tam o tem govorili tudi drugi, da bodo odkrili dokumente, ki dokazujejo njegove trditve in da bo resnica prišla na dan.

"Če bi karkoli na to temo dejansko obstajalo, potem je kristalno jasno vsakemu pri zdravi pameti, da bi gospod Rop, ki je vodil LDS in prejšnjo vlado, to uporabil pred prejšnjimi volitvami. Ne samo, da bi bil to njegov politični interes, saj je bilo jasno, da gre za par odstotkov razlike, ampak bi bil to tudi dolžan storiti po veljavni predpisih te države. Seveda tega ni storil,“ pa je na to odgovoril poslanec SDS Branko Grims, ki trdi, da Rop obtožb ne more dokazati. Ponovil je tudi besede hrvaškega premierja Iva Sanaderja, da Rop ne more preboleti poraza na volitvah, ter dodal, da se, kot kaže, pripravlja na naslednje.

Mednarodna sramota ali politično obračunavanje?

Jožef Horvat iz NSi je Ropa obtožil, da je "zakuhal mednarodno sramoto Slovenije", sam pa ne verjame, da bi se kdorkoli dogovarjal s Hrvati za ustvarjanje režiranih incidentov na meji.

"Oporekam temu, da je Rop zakuhal mednarodno sramoto. Mednarodno sramoto so zakuhali tisti, ki so prvič razkrili lokacije na Malem trgu, ki so javno povedali o črnem fondu, ki so javno govorili, da je Sova imela določeno podjetje in tako naprej. Ti so v bistvu Sovo sesuli,“ pa je na obtožbe odgovoril Rudolf Moge (LDS), ki meni, da se obveščevalno službo izkorišča "za politični obračun s stranko, ki je neko stranko po javnomnenjskih raziskavah prehitela“.

Kumer: SD ni vodila 'paraobveščevalne službe'

Po mnenju poslanca SD Dušana Kumra je afera posledica dogajanj v zadnjih mesecih, zato je mnenja, da bi bilo potrebno prenehati z javno obravnavo dogajanj v obveščevalni službi. Kar se njegove stranke in napadov nanjo tiče, pa meni, da je do volitev še veliko časa, zato bi se morali obnašati državotvorno in ohraniti obraz države v mednarodni javnosti. "SD v tem trenutku ni v nobenem političnem boju s SDS, kakor to predstavljajo v največji vladni stranki, vsekakor pa stranka nikoli ni vodila nikakršne paraobveščevalne službe," je dejal Kumer.

Predsednik SLS Janez Podobnik je povedal, da je bilo ravnanje Ropa "nedržavniško, vsekakor pa je zdaj potrebno stvari razčistiti do konca". Morebitno prisluškovanje po njegovem govori o nedemokratični drži oblasti in s tem tudi predsednika vlade v času, ko je bilo kaj takega dovoljeno. Zavrnil je tudi, da bi sami sodelovali pri dogovarjanju o incidentih.

Kdo je pravi 'veleizdajalec'?

Matej Lahovnik iz Društva Zares je dejal, da če gre za resnične trditve, potem gre za "veleizdajo", ki pa jo je seveda treba dokazati. Obstajajo nekateri utemeljeni sumi in ne verjame, da bi si Rop tako naivno privoščil neargumentirane obtožbe. "Če to drži, je to preveliko breme, da bi lahko Janša obdržal položaj v času slovenskega predsedovanja EU," je dejal Lahovnik.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič se je vprašal o možnosti dogovora med SD in hrvaškimi kolegi iz SDP, da bi skupaj nastopili proti vladnim strankam na obeh straneh. Sam je v nasprotju z Lahovnikom menil, da je "o veleizdaji mogoče govoriti kvečjemu v primeru Ropa". Ta bi namreč moral sume sodnim organom sporočiti takoj, ko je za kaj takega izvedel in ne šele po treh letih, s čimer bi ohranil integriteto države in naroda.

Prvi mož upokojenske koalicijske stranke DeSUS in obrambni minister Karl Erjavec pa je menil, da "če je Sova delovala po zakonu, potem ne bi smelo biti nikakršnih težav s pridobivanjem dokazov".