Koliko denarja povprečen Slovenec nameni za kulturo?

Statistični urad (Surs) je ob osrednjem kulturnem prazniku zbral nekaj zanimivih  podatkov, ki razkrivajo, koliko v resnici zapravimo za kulturo. V letu 2017 so celotni izdatki države za kulturo znašali 199 evrov na prebivalca. Nekaj manj – 192 evrov – pa je v povprečju za kulturo namenil vsak prebivalec Slovenije. 

Država je v letu 2017, za katerega so na razpolago zadnje statistike, za kulturo skupno namenila več kot 410 milijonov evrov. Ta denar je bil namenjen za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva.

Največji del celotnih izdatkov države za kulturo so izdatki za končno potrošnjo – to so izdatki za blago in storitve, ki se porabljajo za neposredno zadovoljevanje individualnih potreb ali želja ali kolektivnih potreb prebivalcev. Ti so v letu 2017 znašali 289 milijonov evrov oziroma 140 evrov na prebivalca.

Prispevek kulture, izražen kot delež dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu, pa je v letu 2017 znašal en odstotek. To niti ni tako malo, če vzamemo v poštev podatek, da je slovensko kmetijstvo k skupnemu BDP prispevalo 1,7 odstotka.

V zadnjih letih so se izdatki države za kulturo krčili

Na Sursu so naredili tudi primerjavo državnih izdatkov za kulturo v zadnjih letih. "V 2010 so celotni izdatki sektorja država za kulturo znašali 235 evrov na prebivalca, za končno potrošnjo pa 138 evrov na prebivalca; zasebni izdatki za kulturo so v navedenem letu znašali 156 evrov na prebivalca," so ugotovili. 

Torej, v primerjavi z letom 2010, je država leta 2017 za 36 evrov skrčila celotne izdatke, ki jih namenja za kulturo (z 235 na 199 evrov na prebivalca). Se je pa po drugi strani za dva evra povečal izdatek, ki ga namenja za končno potrošnjo na prebivalca (s 138 na 140 evrov). V povprečju pa smo tudi posamezniki leta 2017 za kulturo zapravili 36 evrov več kot leta 2010 (s 156 na 192 evrov na prebivalca). 

V kulturi je po podatkih iz oktobra 2018 delovalo 14.861 oseb, od tega jih je bilo nekaj več od 36 odstotkov samozaposlenih. Med petimi najbolj pogostimi poklici s področja kulture so novinarji, prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci; bibliotekarji in dokumentalisti, tehniki operaterji ter glasbeniki, pevci in skladatelji. Sicer je med kulturniki 57 odstotkov žensk in 43 odstotkov moških.

Še nekaj številk ... 

1431 založnikov je v letu 2017 izdalo 5627 naslovov knjig. Med njimi je bilo 1763 leposlovnih del, od tega 52 odstotkov izvirnih slovenskih. 

Splošne knjižnice so imele približno 468.000 članov. Vseh 287 izposojevališč skupaj je zabeležilo povprečno 27.300 obiskov na dan. 

Slovenska filmska produkcija je ponudila 26 novih celovečernih filmov. V 55 kinematografih si je slovenske filme ogledalo vsak dan povprečno 464, tuje filme pa povprečno 5987 gledalcev. 

Muzeji in galerije so pripravili 1485 razstav, med njimi je bilo 19 odstotkov stalnih. Vsak dan si je razstave ogledalo povprečno več kot 8600 oseb. 

Kulturni domovi, gledališča, operi in glasbene ustanove so pripravili 22.000 prireditev. Od tega je bilo nekaj več kot 4800 brezplačnih. Vseh skupaj se je teh prireditev udeležilo 4,3 milijona obiskovalcev. 

Francetov vse manj

V letu 2018 je bilo v Sloveniji po podatkih statističnega urada 316 Francetov, ki so bili v povprečju stari malo manj kot 61 let. Od leta 1991 se sicer to ime skoraj ne pojavlja več. V letih 2011–2017 je bilo namreč rojenih zgolj pet dečkov, ki so jih poimenovali France. Sicer so zabeležili še 345 Prešernov, nihče pa se ne imenuje France Prešeren.

Med zanimivostmi so na uradu navedli tudi, da so v Sloveniji tri naselja z imenom Vrba, Prešernova rojstna Vrba v občini Žirovnica ter Vrbi v občinah Lukovica in Dobrna. Po Prešernu je med drugim poimenovanih 45 slovenskih ulic, 15 cest ter štirje trgi. Pesnik je bil upodobljen na bankovcu za 1000 slovenskih tolarjev, danes pa njegova podoba krasi kovanec za dva evra.

Pa še to zanimivo dejstvo: Prešeren je umrl zaradi ciroze jeter, star 49 let. Ljudje  tudi danes umirajo zaradi te bolezni, v letu 2017 je bilo takšnih primerov 364.