Kultura branja knjig

Slovenci v povprečju preberemo pet knjig per capita letno, kažejo podatki Javne agencije za knjigo RS. Podatki iste raziskave kažejo tudi, da je bilo leta 2014 v Sloveniji 42 % odraslih, ki niso v obdobju zadnjega leta prebrali niti ene knjige, leta 2019 pa je to število naraslo na 49 %. Ob tem je zanimiv podatek, da je v primerjavi z letom 2014 danes manj bralcev, ki preberejo deset ali več knjig na leto, in več takšnih, ki preberejo eno do tri. Avtorji raziskave ugotavljajo še, da se je v zadnjih letih število tistih, ki so ravnodušni do knijg, povečalo za 5 %.

Zanimivi so tudi razlogi, s katerimi bralci oz. nebralci utemeljujejo svoje (ne)branje. 45 % bralcev pravi, da jih k tem spodbujajo starši, sorodniki oz. domače okolje, 36 % jih bere zaradi šolskih oz. študijskih obveznosti, 10 % zaradi spodbude prijateljev, le 9 % pa jih bere na lastno iniciativo - zaradi notranje želje po branju in znanju. Tisti, ki knjig ne berejo, kot glavne razloge navajajo pomanjkanje časa, pomanjkanje interesa za branje knjig, službene obveznosti in priseganje na druge oblike krajšanja časa, ko sta internet in televizija. Na tem mestu se zastavlja legitimno vprašanje: zakaj bi človek sploh bral, ko pa obstaja toliko bolj dobičkonosnih in zabavnih dejavnosti, kot je branje knjig?

Branje knjig je iz vidika čiste kapitalistične mentalitete (skoraj) potrata časa. Nihče nam namreč ne plačuje, da jih beremo, pa tudi na tradicionalnem kapitalističnem trgu nam branje knjig kaj dosti ne koristi. Če nam je edini cilj v življenju, da finančno obogatimo, potem se nam bolj splača opravljati hobi, od katerega lahko še kaj zaslužimo, namesto da tiščimo glavo v knjige. Tudi všečkov na družbenih omrežjih ne dobimo veliko z objavami, ki so povezane z branjem knjig. Za to se bolj splača hoditi v fitnes ali na potovanja v eksotične kraje.

Če že, bi lahko rekli, da nam branje knjig koristi zato, ker s pomočjo branja predvsem strokovne literature pridobivamo nova znanja in s tem konkurenčno prednost na trgu pred tistimi, ki se ne izobražujejo. Toda zakaj bi človek izgubljal dragocene ure z branjem knjige, če lahko to znanje posrka iz desetminutnega videoposnetka na Youtube-u?

Redni bralci knjig vam bodo povedali, da ima branje neprecenljivo vrednost. Marsikomu predstavlja branje knjig dobrodošel odmik od vsakodnevnega sveta, ko se lahko za uro, dve ali več prepusti pripovedi pisca in pozabi na tegobe "realnega" sveta. Za takšne ljudi branje knjig predstavlja oazo miru in sproščenosti. A četudi niste knjižni molj in vam branje knjig ne nudi pravega užitka, ima branje vseeno pozitivne učinke na vaše kognitivne sposobnosti.

Branje knjig je namreč eden najboljših treningov vzdrževanja koncentracije. Ena izmed negativnih posledic pojava družbenih omrežij in hitre konzumacije velikega števila različnih informacij je skrajšan časovni razpon pozornosti, ki so ga naši možgani sposobni vzdrževati. Časovni razpon povprečnega uporabnika družbenih omrežij je namreč sedem sekund, kar pomeni, da se možgani na vsakih sedem sekund posvetijo novi informaciji, prejšjo pa pozabijo oz. se le-ta shrani v naši podzavesti. Pri brskanju po družbenih omrežjih gre za tako imenovano mentalno masturbacijo, (impulzivno) brskanje pa posledično strukturno spreminja delovanje naših možganov in negativno vpliva na naše kognitivne sposobnosti.

To s pridom izkorišča tudi politična propaganda, ki temelji na kognitivni šibkosti svojih subjektov. Na družbenih omrežjih denimo deluje tako, da nas s svojo pojavo razdraži in usmerja naše intuitivno povezovanje čustev z objekti, nato pa se čez 7 sekund že posvetimo novi vsebini, brez da bi kritično presodili politično vsebino, ki ob odsotnosti zavestnega nadzora spreminja našo podzavestno razumevanje sveta.

Branje knjig pa je kognitivno zahteven proces, saj od nas zahteva, da dlje časa držimo pozornost in se posvečamo eni, relativno kompleksni vsebini. Knjige se ne da "binge read-at", ko lahko površno in s polovico pozornosti gledamo Netflix serijo. Branje knjig od nas zahteva vzdrževanje fokusa in aktivno, zavestno procesiranje informacij, ki jih sprejemamo in o njih ves čas razmišljamo ter jih med seboj povezujemo. Na tak način krepimo naše sposobnosti poglobljenega in analitičnega razmišljanja, krepimo zmožnost daljšega vzdrževanja pozornosti, ter gradimo odpornost proti politični in tržni propagandi.

Branje knjig, pa četudi preprostih romanov, bogati naš besedni zaklad in zmožnost tvorjenja in razumevanja koherentnih stavkov ter daljših prepovedi. Takšna artikuliranost, ki sicer od pojava politikov tipa Donalda Trumpa ni več ravno vrlina, pa je na kapitalističnem trgu vseeno prednost, predvsem v situacijah, kot so razgovor za delo, poslovni sestanki in daljši javni nastopi. Poleg sposobnosti izražanja branje krepi tudi sposobnosti aktivnega poslušanja sogovornikov. Znanstvene raziskave kažejo tudi, da branje knjig kot sredstvo za vzdrževanje mentalne kondicije na dolgi rok zmanjšuje tveganje za nastanek nekaterih kognitivnih bolezni, kot je na primer demenca, blaži pa tudi bolj momentalne kognitivne disrupcije, kot je na primer anksioznost. Koristi od branja knjig tako nedvoumno obstajajo za vse ljudi, ne glede na starost, spol, poklic ali življenjske cilje.

Na tem mestu se bo mogoče kdo vprašal, kako se po krajši ali daljši abstinenci od branja sploh lotiti knjig? Kratek odgovor bi se glasil: počasi in po pameti. Možgani so kot mišica in tako, kot ne morete pričakovati od sebe, da boste po enem letu telesne nekativnosti brez problema pretekli 10 km ali naredili 100 sklec, ne morete pričakovati, da boste po enem ali več letih bralne abstinence brez problema predelali 200 strani knjige, naj si bo še tako nezahtevna.

Prav zaradi tega, ker je spravljanje možganov v kondicijo dolgotrajen proces, branje knjige pa ne nudi hipne gratifikacije, ko jo recimo ogled filma, marsikdo hitro obupa. Če se po dolgi abstinenci spravljate brati knjige, si za začetek omislite kakšno lažje in manj obsežno branje, ki vas ne bo preveč kognitivno utrudilo, hkrati pa vam bo nudilo zagovoljstvo in samozavest ob tem, ko boste v relativno hitrem času in z malo kognitivnega napora prebrali celo knjigo.

Pri izboru knjige se lahko obrnete na raznorazne spletne portale in sezname knjig, ali pa izberete knjigo kakšnega poznanega avtorja, ki vam je bil v preteklosti všeč. Vsak avtor ima namreč svoj stil pisanja, ki ustreza različnim bralcem. Avtorji, katerih stil posamezniku ne ustreza, delajo preglavice tudi izkušenim bralcem. Prav tako ni greh »obupati« nad knjigo ali avtorjem po poglavju ali dveh, v kolikor nam vsebina ali stil ne ustrezata. Boljše odložiti neprivlačno knjigo in poskusiti s kakšno drugo, kakor pa se z mučiti in na koncu izgubiti splošno voljo do branja knjig. Veliko informacij o knjigi nam lahko ponudijo tudi recenzije, spletni opisi in opisi na hrbtnih straneh knjige. Pri strokovnih knjigah pa je pred izbiro dobro pregledati še kazalo, da dobimo osnovni vplogled v vsebino, ki nas čaka, da jo preberemo.

Pomemben je tudi proces samega lotevanja knjige. Dobro je, da za branje izberemo čas, ko nismo obremenjeni z ostalmi življenjskimi obveznostimi in ko nimamo veliko motilcev fokusa iz okolja (jutro, večer ali vikend). Prav tako pomaga, če izberemo kraj, kjer se lahko udobno namestimo za več ur, bodisi je to kavč, postelja, ležalnik ali odeja na travniku, ter izklopimo mobilni telefon. Ko končno najdemo pravi čas in kraj za branje, pa se knjige lotimo počasi. Najprej si jo ogledamo iz sprednje in zadnje strani, pogledamo kazalo in na hitro prelistamo, da dobimo občutek, kaj skriva. Proces je podoben zmenkom – začnemo s počasnim spoznavanjem zunanjosti kot predigro in šele nato zagrizemo v vsebino. Pomembno je tudi, da smo na začetku potrpežljivi, saj načeloma traja vsaj poglavje ali dve, da dobimo občutek, o čem in kako knjiga pripoveduje ter ali je to prava knjiga, da nas bo posrkala vase. Če oz. ko se to zgodi, se knjigi prepustimo, izgubimo občutek za čas in za vse skrbi, ki nas vsakodnevno pritiskajo k tlom. In ko postanemo eno s knjigo, smo zares svobodni.