Na Inštitutu za DNK analize so opravili statistiko DNK-testov očetovstva za osebno uporabo in za sodišče, za zadnjih 10 let.
Odstotki naj bi se sicer razlikovali od države do države, odvisni pa naj bi bili od socialnega položaja, kulturnega okolja, verske pripadnosti in številnih drugih faktorjev, so pri inštitutu zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da je v družbi z močnimi krščanskimi vrednotami ta odstotek višji kot v okoljih, kjer te vrednote niso tako močno zasidrane.
Če so v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja raziskovalci navajali, da naj bi bilo očetov, ki niso biološki očetje, v družbi do 30 odstotkov, so študije po letu 1990 navajale drugačne številke. Raziskava v Veliki Britaniji je pokazala na zgolj en odstotek tovrstnih primerov, v Franciji pa na slabe tri odstotke.

Na območju Slovenije podobne raziskave ni bilo, še najbolj se je temu približala raziskava iz leta 2008 na širšem območju Avstrije, ki je zajela tudi Štajersko. Ta je pokazala, da je v avstrijski družbi med 10 in 15 odstotki primerov "kukavičjih jajc".
Analize statistike za zadnje desetletje so se tako lotili na omenjenem inštitutu - za vsako leto so vzeli 40 vzorcev. Rezultati pa so pokazali, da je malo več kot 21,5 odstotka DNK-testov očetovstva negativnih (kar pomeni, da testirani domnevni oče ni v biološkem razmerju s testiranim otrokom), so zapisali v sporočilu za javnost. Treba je poudariti, da gre za analizo, ki vključuje zgolj naročnike testov za osebno uporabo ali sodišče.
Zanimivo je, da je od tega kar 29 odstotkov naročnic ženskega spola, kar je nad pričakovanji glede na prepričanje, da so nejeverni Tomaži moškega spola, še dodajajo. Kolikšen je dejanski odstotek kukavičjih jajc v slovenski družbi, pa še vedno ostaja neznanka.
KOMENTARJI (94)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.