
Dogodka, na katerem ni omogočeno oziroma ni zaželeno, da govori predsednik republike, ne morem šteti za državno proslavo in zato na tej proslavi nisem bil, je svojo neudeležbo na osrednji državni slovesnosti ob dnevu državnosti, 25. juniju, pojasnil nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Kot je dejal, je šlo za protest. Kučan se je sicer iz tujine vrnil že v soboto dopoldne, tako da izjave, da se slovesnosti ni udeležil, ker ga ni bilo v Sloveniji, ne držijo.
"Jaz branim institucijo predsednika republike. To sem dolžan, ker sem to tudi sam bil in mislim, da ta način razlaščanja predsednika in njegovih funkcij - to se je zgodilo tudi na tej proslavi - ni nekaj, kar je možno tolerirati," je poudaril Kučan. Če predsednik države na državni proslavi želi govoriti, mu je to seveda treba omogočiti, je še dejal.
Kučan sicer meni, da je praznovanje s tem, da se je spremenilo v že skoraj tradicionalen kontekst, izgubilo svoje osnovno poslanstvo, in sicer da predstavlja izraz veselja, samozavesti in ponosa na to, kar je Slovenija dosegla, in priložnost za zakoličenje našega pogleda v prihodnost. Če je na proslavi govora samo o uspehih, o tem, da so v tej državi tudi problemi in da je veliko ljudi nezadovoljnih s stopnjo demokracije, pa ne, potem seveda nekaj ni v redu, je opozoril.

Sedaj pa je po Kučanovih besedah potrebno poskrbeti za to, da bo Slovenija dobila predsednika, ki ga iz kroga tistih, ki mislijo, da lahko kandidirajo za to funkcijo, lahko izberemo kot najboljšega, verodostojnega in ki bo najbolj dosledno in v skladu z ustavo vodil Slovenijo. Ob tem je nekdanji predsednik republike poudaril, da je glede na to, da se je blok vzpostavil na desnici, težko pričakovati, da bo to zgolj spopad kandidatov in njihove vizije pri opravljanju predsedniške funkcije in njihove vizije glede prihodnosti Slovenije.
Kakšna bo njegova vloga v prihodnjih mesecih do predsedniških volitev in naslednje leto, ko prihajajo parlamentarne volitve, še ni mogel povedati, saj mora najprej videti, kakšne bodo razmere in ali se bo vredno kje angažirati. "Kot državljanu mi pa ni vseeno, kam bo plula ta ladja, ki ima zdaj dobro smer in krmilo prav naravnano, samo oblački in valovi motijo to vlogo."
Zorn: Izjava Kučana je zavajanje javnosti
Predsednik Koordinacijskega odbora za državne proslave Aleksander Zorn je Kučanovo izjavo, da "dogodka, na katerem ni omogočeno in ni zaželeno, da govori predsednik republike, ne more šteti za državno proslavo", označil za nesprejemljivo, žaljivo in politično.
"Državne proslave, ki jo je vlada potrdila v letošnjem koledarju državnih proslav, ki se odvija na praznični večer pod državno zastavo, ob častni četi in njenim pregledom, ter ki se je udeleži skoraj ves parlamentarni in vladni vrh in tudi številni veleposlaniki, predstavniki cerkva in mnogi državljani in ne nazadnje, ki je bila kakor vse druge legitimno napovedana in izvedena, nekdanji predsednik republike ne more proglasiti za nedržavno proslavo. Te moralne, kaj šele formalne kompetence nima," je pojasnil Zorn. Kučanova protestna neudeležba ne zmanjšuje njene moralne in formalne legitimnosti ter veličine, je še prepričan.

"Izjava nekdanjega predsednika je milo rečeno zavajanje javnosti in sprenevedanje," je poudaril Zorn in dejal, da koordinacijski odbor ni imel nikakršne formalne, kaj šele moralne osnove, da bi predsedniku vlade Janši govorništvo odvzel in dodelil predsedniku države Janezu Drnovšku, ker si je tega nenadoma spet zaželel.
"Koordinacijski odbor za državne proslave, ki je sestavljen iz predstavnikov vseh vej oblasti, je bil seznanjen z dejstvom, da predsednik republike Janez Drnovšek ne želi biti govornik na tej, niti na kateri koli drugi državni proslavi več," je Zorn pojasnil razlog, zaradi katerega predsednik republike na proslavi ni nastopil kot slavnostni govorec.
"Koordinacijski odbor za proslave je bil prisiljen poiskati drugega govornika," je poudaril Zorn. O želji Janeza Drnovška, da bi kljub njegovi prvotni izjavi nastopil na proslavi, je Zorm menil, da ima to pravico, čeprav je za najvišji državniški položaj takšno premišljanje nenavadno. "Vendar ima vsak pravico tudi do svoje nestabilnosti pri svojih državniških odločitvah. Seveda pa nima pri tem pravice odstavljati že sprejetega in izbranega govornika in postavljati sebe. Šlo pa je ravno za to," je prepričan Zorn.
"Državni prazniki morajo Slovenke in Slovence združevati in ne ločevati. Ne bomo pristali, da bi prazniki postali poligon političnih obračunavanj," je sklenil Zorn.
KOMENTARJI (97)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.