Kučan je v pismu zapisal, da je zdaj "nova priložnost, da politično končno zaključimo zgodovinski čas slovenskega naroda med drugo svetovno vojno in takoj po njej." Po njegovem mnenju se ne more popravljati tistega, kar se je zgodilo, "lahko pa sklenemo, da ne bo politika pisala zgodovine. Pieteta do mrtvih nam nalaga, da mrtvi ne bodo zlorabljeni za politične obračune. Prav je, da se k temu zavežemo," je še poudaril in Pahorju sporočil, da ga podpira v prizadevanjih v zvezi z omenjeno problematiko.
Predsednik Kučan je v svojem pismu ponovil pobude in predloge zadnjih desetih let državnemu zboru in vladi za ureditev odnosa slovenske države do tega obdobja. Poudaril je, da je le pred nastankom slovenske države, ob spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu julija 1990 verjel, da bo Slovence povezala skrb in odgovornost za nastajajočo državo in da bodo zato sprejeli idejo sprave.
Predsednik republike je v pismu še opozoril, da je država dolžna poskrbeti za ureditev grobišč po vojni pobitih ljudi, za spoštljivo označitev in vzdrževanje grobišč. Poleg tega se je, kot piše, ves čas zavzemal tudi za hitrejši in do svojcev spoštljiv postopek pri izdaji mrliških listov, za seznam vseh žrtev druge svetovne vojne in po njej, za pospešeno urejanje spominskih parkov v Kočevskem Rogu in na Teharjih, pa tudi za spomenik vsem žrtvam druge svetovne vojne in povojnih izvensodnih pobojev. Ta bi po mnenju predsednika Kučana predstavljal trajen simbol skupnega spomina na spravno dejanje. Nazadnje je med nalogami, za katere mora država poskrbeti, navedel še kazenskopravno razjasnitev povojnih izvensodnih pobojev ter politično dejanje, ki bo v skupni izjavi parlamentarnih strank obsodilo hudodelska in druga protipravna ravnanja takoj po vojni in povezalo žive v skupnem spominu na vse žrtve vojnih časov in povojnih dni.
Takšno dejanje bi po mnenju predsednika prispevalo, da bi mrtve lahko prepustili spoštljivemu spominu, strokovno presojo dogajanj pa zgodovinarjem in zgodovini. "Skupaj smo Slovenci ustvarjali svojo zgodovino in delali smo jo drug drugemu. Sprejmimo jo za svojo zdaj, prej ali slej bomo to morali storiti. Imejmo spoštljiv odnos do mrtvih in poskušajmo razumeti njihovo usodo," je v pismu - tega je v vednost poslal tudi predsedniku vlade Janezu Drnovšku - še zapisal Kučan.
Predsednik države je v pismu spomnil tudi na sklep odbora DZ za obeležitev 50. obletnice konca druge svetovne vojne za postavitev spomenika vsem žrtvam decembra 1995, kar pa se ni zgodilo. Delovanje komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je ocenil kot spodbudno in po njegovem njen program zasluži vso moralno in materialno podporo. Ob vseh zastojih pa so po mnenju Kučana zelo pomembna sedanja dejanja državnega tožilstva, čigar pristojnost je razjasnitev kazenskopravne strani povojnih izvensodnih pobojev.
V pismu je predsednik države tudi pozval k razmisleku, da bi DZ povabil vse, katerih svojci so pogrešani v drugi svetovni in po njej, da v skladu z veljavnimi predpisi prijavijo pogrešane, vlada pa bi z ustreznimi navodili pristojnim organom poskrbela, da bodo postopki pietetni in poenostavljeni.
