Pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje razmere na državnem tožilstvu in ugotavlja morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, se je znašel nekdanji predsednik Milan Kučan, ki nastopa kot priča v zvezi s primerom koprskega župana Borisa Popoviča.
"Z aretacijo koprskega župana nimam in nisem imel nič, tudi ne s kazenskimi postopki, ki so se vodili ali se še vodijo zoper njega pred sodiščem zaradi domnevno storjenih kaznivih dejanj," je povedal Kučan na zaslišanju. Popovičevi v javnosti izrečeni očitki so po njegovih besedah "povsem neresnični in izmišljeni". Pri tem je Kučan zagotovil, da v zvezi s kazenskih pregonom Popoviča tudi ni nikoli interveniral, niti se z organi, ki so vodili ali še vodijo postopke, o tem ni pogovarjal. S Popovičem se ni nikoli ukvarjal, osebno ga ne pozna, je še dejal Kučan.
Popovič je med decembrskim zaslišanjem pred parlamentarno komisijo dejal, da je v ozadju njegove aretacije leta 2003 in številnih kazenskih ovadb prav nekdanji predsednik Kučan. V politično navezo, ki je obvladovala razmere v Kopru in bila v ozadju ovadb, je Popovič poleg Kučana med drugim uvrstil tudi tedanjo generalno državno tožilko Zdenko Cerar.
Kot je takrat pojasnil Popovič, je Kučan glede odreditve njegovega pripora po telefonu klical Cerarjevo, to pa naj bi lahko potrdil tudi visok uradnik na ministrstvu za pravosodje, ki pa ga koprski župan ni želel javno imenovati. Njegovo ime je povedal le članom komisije, pozneje pa se je izkazalo, da naj bi šlo za zdajšnjega ministra za obrambo Karla Erjavca, ki pa je Popovičeve navedbe že zanikal.
Prav zaradi Popovičevega zatrjevanja, da Erjavec lahko potrdi njegove besede, je poslanec SD Dušan Kumer predlaga razširitev seje s soočenjem Borisa Popoviča in ministra za obrambo.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.