Kot so sporočili iz urada predsednika republike, je Kučan prepričan, da je dozorel čas za strateški premislek o odnosih Slovenije tako do BiH kot tudi do drugih naslednic nekdanje jugoslovanske federacije, še posebej pred vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato.
Predsednik se zavzema za rešitev vprašanja bosanskih varčevalcev
Znotraj dobrih odnosov, ki sta jih Slovenija in BiH skrbno gradili ves čas samostojnosti obeh držav, so tudi odprta vprašanja, ki so rešljiva z dialogom in sporazumevanjem, je ocenil predsednik Kučan. Tovrstno je po njegovem mnenju tudi vprašanje malih varčevalcev Ljubljanske banke (LB). "Povsem soglašam, da Slovenija vztraja pri dosedanjih nasledstvenih načelih in odločitvah, tudi kar zadeva jamstva za devizne hranilne vloge pri LB, saj lahko sprejme samo tiste nasledstvene obveznosti, ki so v celoti pravno nesporne in kot takšne tudi sprejete," je v pismu Drnovšku zapisal Kučan. Po Kučanovem mnenju pa je treba na problem gledati tudi iz človeškega vidika prizadetih varčevalcev, ki so zaupali v slovensko banko. Po njegovem mnenju imajo pravico priti do svojega denarja, tako da je potrebno najti način, kako denar vrniti vsaj tistim, ki ga najbolj potrebujejo.
Sicer je Kučan že v Sarajevu izpostavil dobre in prijateljske odnose med državama, ki jih je treba ohraniti in razvijati, v tem okviru pa tudi sporazumno reševati odprta vprašanja. Skupaj s predsedujočim predsedstva BiH Berizom Belkičem sta se zavzela tudi za dvostransko rešitev vprašanja dolga varčevalcem nekdanje LB v BiH. Slovensko zunanje ministrstvo je zatem zavrnilo možnost, da bi se o poplačilu deviznih varčevalcev dogovorili kar vladi Slovenije in BiH.
Predsednik Kučan se je v pismu zavzel za celovit pogled na državne, politične, varnostne in druge odnose med Slovenijo in BiH, znotraj katerih ima pomembno mesto gospodarsko sodelovanje. Zavzel pa se je tudi za kontinuirane stike med vladama, ki bi odpravili neutemeljeno nezaupanje do Slovenije.