Milan Kučan je opravil posvet z vodjo poslanskega kluba LDS Antonom Anderličem, vodjo poslanske skupine SDS Andrejem Vizjakom, z vodjo poslanske skupine ZLSD Miranom Potrčem, z vodjo poslanske skupine SLS Janezom Podobnikom, z vodjo poslanske skupine NSi Andrejem Bajukom, vodjo poslanske skupine DeSUS Ivanom Kebričem, vodjo poslanske skupine SNS Zmagom Jelinčičem in vodjo poslanske skupine SMS Petrom Levičem. Popoldne pa se je pogovarjal še s poslancem italijanske narodne skupnosti Robertom Battellijem ter poslanko madžarske narodne skupnosti Mario Pozsonec.
V dopoldanskem delu posvetovanj glede prijavljenih za kandidate Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) ter Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando, so omenjene stranke, z izjemo NSi, izrazile podporo obema kandidatoma. Na oba razpisa se je prijavil le po en kandidat, za ICC Boštjan M. Zupančič, ki je sedaj sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, za sodišče za Ruando pa že dosedanji sodnik na tem sodišču Pavel Dolenc. Prevladujoče mnenje predstavnikov strank je, da sta oba potencialna kandidata strokovno primerna in tudi osebnostno neoporečna.
Pogoji in postopek za izvolitev
Na razpis pravosodnega ministrstva se lahko prijavijo diplomirani pravniki, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev na sodniško mesto vrhovnega sodnika ali sodnika ustavnega sodišča, kandidat pa mora imeti tudi ustrezne izkušnje s kazenskimi postopki ali strokovno uveljavljenost na ustreznih področjih mednarodnega prava in obsežne poklicne izkušnje na pravnem področju, ki se nanašajo na sodno delo sodišča. Dodatni kriteriji pri izbiri so visok moralni ugled, nepristranskost in neoporečnost, ter strokovna uveljavljenost na področju kazenskega materialnega in procesnega prava.
Del postopka za izvolitev kandidata so tudi posvetovanja z vodji poslanskih skupin, ki jih opravi predsednik republike. Kandidata za sodnika mednarodnega sodišča namreč izvoli državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev. Predsednik republike na podlagi mnenj vlade in sodnega sveta ter posvetovanj imenuje kandidata. Če kandidat, ki ga je predsednik predlagal, ni izvoljen, se za prosta mesta kandidatov za sodnike mednarodnega sodišča opravijo nove volitve na podlagi novih kandidatur. Izbira na razpisu pa še ne pomeni, da izbrana avtomatsko postaneta sodnika na omenjenem sodišču, saj kandidate, ki jih izberejo države, sodniki mednarodnega sodišča izberejo po posebnem selekcijskem postopku.
ICC bo začel delovati prihodnje leto
ICC je ustanovil Rimski statut, ki je bil sprejet na diplomatski konferenci v Rimu 17. julija 1998, ko je zanj glasovalo 120 držav. Doslej ga je podpisalo 139 držav, ratificiralo pa več kot 60, kolikor je bilo potrebno za njegovo veljavnost. Slovenija je Rimski statut podpisala 7. oktobra 1998 v Rimu, ratifikacijsko listino pa je pri ZN v New Yorku predala 31. decembra lani in tako postala 48. ustanovna članica sodišča.
ICC bo prvo stalno mednarodno sodišče, pred katerim bodo lahko sodili storilcem genocida, zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in agresije. Pristojno bo za zločine, storjene po 1. juliju letos, predvidoma pa bo začelo delovati šele prihodnje leto.
