Tokratno zasedanje Generalne skupščine ZN se je uradno sicer začelo 12. septembra, dan po terorističnih napadih na New York in Washington, z izvolitvijo novega vodstva in obsodbo terorizma. Slovesni začetni del z nastopi svetovnih voditeljev pa so po premisleku ter na prošnjo ameriške administracije in vodstva mesta New York zaradi težav z varnostjo prestavili na 10. november. Zasedanje bo trajalo do 16. novembra.
ZN imajo na dnevnem redu zasedanja 56. Generalne skupščine kar 188 točk, med njimi so priprava Mednarodne konvencije proti človeškemu kloniranju, reforma VS, krizna žarišča po svetu in druga. Vzporedno z GS bo potekala konferenca o pospeševanju uveljavljanja Konvencije o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT). Konvencijo je doslej podpisalo 161 držav, 84 pa ratificiralo. Za začetek veljave bi jo moralo ratificirati 44 posebej določenih držav, ki imajo jedrsko orožje ali možnosti, da ga razvijejo. Na splošni razpravi svetovnih voditeljev bo govore imela večina predstavnikov 189-članske svetovne organizacije.
Prvi dan zasedanja je nastopil predsednik države gostiteljice George Bush, ki je v precej ostrem govoru članice ZN postavil pred izbiro: ali so na strani ZDA ali pa proti njim in torej s teroristi. Bush je poudaril, da besede niso dovolj, ampak so potrebna dejanja. Bela hiša je že zavrnila tudi možnost srečanja Busha s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, ameriški predsednik pa se bo srečal s pakistanskim kolegom Pervezom Mušarafom in nekaterimi drugimi državniki, med njimi po diplomatskih virih tudi s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem.
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v svojem govoru dejal, da mednarodna skupnost ob terorizmu ne sme pozabiti tudi na druge prednostne naloge. Opozoril je tudi na nevarnost spopada civilizacij, ki grozi zaradi povečevanja verskih in kulturnih razlik. Med nalogami, ki jih morajo ZN opraviti, je Annan navedel odpravo skrajne revščine, ki je v skladu s sklepi deklaracije tisočletja, da naj bi revščino do leta 2015 prepolovili. Mednarodna skupnost mora podvojiti prizadevanja za boj proti aidsu.
Predvidoma ob 22. uri po srednjeevropskem času naj bi v Generalni skupščini ZN nastopil tudi slovenski predsednik Milan Kučan, ki naj bi v govoru poudaril pomen sodelovanja v boju proti terorizmu, spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih vrednot, omenil vlogo ZN pri zagotavljanju koristi globalizacije za vse človeštvo in izrazil privrženost Slovenije humanitarnim intervencijam za preprečevanje in zaustavljanje spopadov.
Slovenskega predsednika čakajo še srečanja s kolegoma iz Albanije in Cipra, premierom BiH, generalnim sekretarjem ZN, predsednikom Generalne skupščine ZN, slovensko-ameriško poslovno skupnostjo in ameriškim poslovnežem Georgem Sorosem. Kučan si bo v nedeljo ogledal tudi ruševine Svetovnega trgovinskega centra (WTC).
Slovenija je članica CTBT, zato bo na konferenci v nedeljo nastopil tudi zunanji minister Rupel.
Varnost je na letošnjem zasedanju ostrejša kot na lanskem vrhu tisočletja, ki se ga je udeležil nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton, posebej znan po tem, da je bila varnost povsod, kamor je prišel, izredno poostrena. Kot ponavadi bodo tudi letos najbolj "sumljivi" novinarji, ki bodo imeli omejeno gibanje po palači ZN, prav tako pa tudi nižji uradniki na veleposlaništvih in na samem sedežu organizacije. Skoraj za vsako sobo bo potrebno imeti posebno dovolilnico. Skozi detektor za kovine pa naj bi letos morali tudi visoki člani delegacij.
