Kučan je, kot je sporočila svetovalka bivšega predsednika Špela Furlan, prejel vabilo tožilstva in je v skladu s slovensko zakonodajo zavezan sodelovati s sodiščem, ustanovljenim z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov. V skladu s prakso haaškega sodišča bo pričo najprej zaslišalo tožilstvo, v nadaljevanju pa bo navoljo tudi za navzkrižno zaslišanje obrambe.
Predstavniki tožilstva haaškega sodišča so bili na pogovorih pri Kučanu že dvakrat, najprej novembra lani, nato pa še v začetku letošnjega marca. Tožilstvo je potem, na podlagi pogovorov, moralo presoditi, ali bo haaškemu sodišču predlagalo, naj Kučana povabi kot pričo na procesu proti Miloševiću. Tožilstvo je s Kučanom obakrat govorilo o političnih okoliščinah, ki so pripeljale do razpada nekdanje Jugoslavije in do vojnega nasilja na njenih tleh. Predstavniki haaškega tožilstva so želeli, da kot udeleženec in pričevalec mnogih političnih dogajanj do poletja 1991 podrobneje pojasni razmere v SFRJ, posebej v partijskem in državnem vrhu, ki so privedle tudi do osamosvojitve Slovenije.
Povabilo v Haag bi glede na politično vlogo pred razpadom SFRJ lahko pričakoval tudi sedanji predsednik republike Drnovšek, vendar ga, kot so zagotovili v njegovem uradu, še ni prejel.
Milan Kučan in Slobodan Milošević sta bila med vodilnimi osebnostmi političnih procesov v drugi polovici 80. let v nekdanji socialistični federativni Jugoslaviji. Kot je še sporočila svetovalka bivšega predsednika, sta bila Kučan in Milošević konec osemdesetih politična nasprotnika z diametralno različno filozofijo političnega delovanja. Ob istih formalnih možnostih, ki sta jih imela kot predsednika republiških partijskih organizacij, sta sprejemala povsem različne politične odločitve, ki so imele za Slovenijo in za Srbijo tudi povsem različne posledice.
Proti Miloševiću doslej pričalo že več kot 300 prič
Haaško sodišče Miloševića obtožuje zločinov proti človeštvu, kršitve vojnega prava in kršitve ženevskih konvencij. V procesu proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku je doslej pričalo več kot tristo prič. O zločinih v Bosni in Hercegovini je proti Miloševiću pričalo 106 ljudi, zločinov na Hrvaškem ga je obtožilo 71, na Kosovu pa 124 prič.
Natančnega seznama prič v Haagu nočejo razkriti, za mnoge namreč velja najstrožja zaščita identitete. Zaradi dolgega seznama prič je tožilstvo zaprosilo sodišče za podaljšanje časa, ki je bil sprva predviden za zaslišanje prič. Po končanem zaslišanju tožilstva bo imel Milošević na voljo enako časovno obdobje, kot ga je imela ekipa glavne haaške tožilke del Pontejeve, da pred sodišče pokliče svoje priče.
