DZ prižgal zeleno luč nadaljnji obravnavi zakona o minimalni plači

Predlog novele zakona o minimalni plači, ki so ga pripravili v Levici, s podpisi pa so ga podprle tudi vse koalicijske poslanske skupine, predvideva, da bi se minimalna plača s sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto.

Poleg tega bi iz minimalne plače izključili vse dodatke, z letom 2021 pa uvedli formulo za njen izračun, po kateri bi morala biti vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Po trenutnem izračunu to pomeni 736 evrov.

Vložitev predloga in podpora koalicije je razburila delodajalske organizacije, ki so poudarile, da mora biti določanje minimalne plače predmet posvetovanj in usklajevanj med socialnimi partnerji.

Pomanjkanje socialnega dialoga je bil tudi eden glavnih poslanskih očitkov predlagateljem, kritike pa je bilo slišati tako iz vrst opozicije kot koalicije. Kot so v razpravi poudarili v SMC, predlog predstavlja "poskus obvoda že tako razrahljanega socialnega dialoga".

Pripombe so se vrstile tudi glede izločitve vseh dodatkov, ki se marsikomu zdi prehitra. Še posebej pozorni bi morali biti glede izločitve dodatka na delovno dobo, saj bi lahko to še poslabšalo konkurenčnost starejših iskalcev zaposlitve, je poudarila Mojca Žnidarič iz SMC.

Dinamiko uveljavitve posameznih rešitev bi bilo smiselno prilagoditi tudi po mnenju vlade. "Z vidika predvidljivosti poslovnega okolja je namreč neprimerno, da se spremembe, sprejete decembra 2018, začnejo uporabljati že januarja 2019," so z vlade sporočili po današnji dopisni seji.

Vprašanje formule in datuma izločitve dodatkov iz minimalne plače je sicer še odprto, predloge pa bodo vladne stranke in Levica, ki so predlog za današnje prvo branje v DZ uskladili v sredo, usklajevali v nadaljnjem postopku v DZ.

KSS: Vrednota delo je razvrednotena

Konfederacija slovenskih sindikatov je sicer na predsednika vlade in poslance DZ naslovila odprto pismo, v katerem so zapisali, da v imenu več deset tisoč delavskih družin apelirajo na naslovnike odprtega pisma, da v splošni razpravi v parlamentu o predlogu poštenega plačila za delo, ne pozabijo na dejstva, ki kvarijo slovensko družbo in zavirajo gospodarski razvoj z veljavno definicijo minimalne plače in da ne umaknejo podpore obravnavnemu predlogu zakona. 

Kot opozarjajo: "Posledice t.i. definicije minimalne plače so grozljive, vrednota delo je razvrednotena, Slovenija pa se spreminja v oazo kapitala, kjer je strošek dela nizek, delavci v Sloveniji pa opravljajo vedno več dela z nizko dodano vrednostjo."

Dodali so, da delodajalske organizacije očitajo vladi in politiki soliranje brez socialnega dialoga, medtem ko v Sloveniji nimamo veljavne splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo že 13 let, ker so jo ti isti delodajalci enostransko odpovedali, po tej odpovedi pa so enako enostransko odpovedali tudi mnoge kolektivne pogodbe dejavnosti, mnoga podjetja svoje podjetniške kolektivne pogodbe tudi nimajo. Zaradi samovolje delodajalcev in pomanjkljive zakonodaje je več  100.000 delavcev brez kolektivne pogodbe, dejansko brez katerega koli akta, ki bi jim določal osnovno plačo.

Predstavnike delodajalskih organizacij očitno ne zanima, kako preživeti z nekaj več kot 600 evri na mesec

"Takšna, pomanjkljiva ureditev dopušča razlago zakonodaje in kolektivnih pogodb s t.i. definicijo minimalne plače, ki ni uzakonjena nikjer, je pa objavljena na spletni strani delovnega ministrstva, uporablja pa se v javnem in zasebnem sektorju. Zaradi t.i.  definicije minimalne plače prejema večina delavcev vse do V. tarifnega razreda enako plačo, ne glede na to, da opravljajo različno zahtevna dela. Tudi delo v manj ugodnem delovnem času in v težjih pogojih dela ter različna izkušenost zaradi delovne dobe se pri plači ne pozna, vsi do V. tarifnega razreda dobijo enako plačo, ponekod celo do VI. tarifnega razreda. Skratka, vrednota delo je razvrednotena do konca, zato so predlagane spremembe izvzema dodatkov in plačila za uspešnost iz minimalne plače nujne in do teh sprememb mora priti čim prej enostransko, kot je predlagano."

Opozarjajo tudi, da  argumenti delodajalskih organizacij niso prepričljivi, saj se ne opredelijo do druge strani – delavk in delavcev. Očitanje predlagatelju zakona in sindikatom populizem pa je višek, tako kot izjava o bogatih revežih, poudarjajo. Predstavniki delodajalskih organizacij si ne znajo predstavljati in jih očitno niti ne zanima, kako preživeti z nekaj več kot 600 evri na mesec: "V KSS vsak dan poslušamo žalostne zgodbe delavk in delavcev, ko nam razlagajo kako ne morejo preživeti svojih družin. Vedno več jih je na robu obupa. S pomočjo KSS so delavke in delavci v kar nekaj podjetjih dvignili svoje osnovne plače na raven zakonsko minimalne, a na žalost so za to bile potrebne stavke, za katere se odloča vedno več delavk in delavcev, saj za tako mizerne plače ne morejo in nočejo več delati."