'Krvodajalstvo deluje, ko se ljudje za darovanje krvi odločijo zato, da bi storili nekaj dobrega'

V Sloveniji so vse od prve krvodajalske akcije leta 1953 krvodajalci prostovoljno, neplačano in anonimno darovali kri približno tolikokrat, kot če bi vsak prebivalec Slovenije trikrat daroval kri. V številki to pomeni več kot 6.144.608-krat.

Anonimno ne pomeni, da krvodajalci skrivajo svojo identiteto, pač pa, da prejemniki darovane krvi ne vedo, kdo je daroval kri, ki so jo prejeli. Enako kot krvodajalci ne izvejo, kdo je prejemnik krvi, ki so jo darovali, so pojasnili predstavniki na Rdečem križu (RK) Slovenije: "Darovanje krvi ni dejanje med dvema posameznikoma, temveč je dejanje solidarnosti – medsebojne pomoči v skupnosti. Prostovoljno pomeni, da ni mogoče od nikogar zahtevati ali pričakovati, da daruje svojo kri. Krvodajalci so tisti, ki se za to odločijo sami, po lastnem premisleku, brez vsakršnih pritiskov. Neplačano pa pač pomeni, da krvodajalec za darovano kri ne prejme nikakršnega plačila, ne v denarju ne v kakem drugem materialnem nadomestilu."

Po njihovih navedbah se je v preteklih letih izkazalo, da se krvodajalstvo ni obneslo, kadar je bilo pridobitno motivirano. Plačilo za darovano kri v nekaterih državah namreč ni padlo na plodna tla, saj javnost zaradi tovrstne promocije ni pokazala večjega zanimanja za krvodajalstvo. "Kar lepo pokaže na dejstvo, da krvodajalstvo deluje, ko se ljudje za darovanje krvi odločijo zato, da bi storili nekaj dobrega. Pri tem ima veliko vlogo promocija in informiranje mladih," so izpostavili na RK Slovenije.

Letno se odvije 370 terenskih krvodajalskih akcij

Redna krvodajalka je tudi predsednica Rdečega križa Vesna Mikuž, ki je danes darovala kri na transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici. Ob letošnjem svetovnem dnevu krvodajalcev, ki poteka vsako leto 14. junija, je v svoji pisni poslanici opomnila odločevalce in pristojne institucije, naj "zagotovijo ustrezna sredstva in vzpostavijo sisteme in infrastrukturo za povečanje zbiranja krvi od prostovoljnih darovalcev krvi. En utrip srca in življenje se lahko spremeni. Nekaterim tako, da potrebujejo kri," je poudarila.

Ko je darovala kri, pa je izpostavila, da si krvodajalci zaslužijo priznanja in zahvale, saj so najboljši pokazatelj solidarnostne družbe: "In četudi bi nekdo mogoče rekel, da se ponavljamo in je bilo slednje že velikokrat povedano, mislim, da je prav, da to ponovimo, saj krvodajalci nesebično darujejo del sebe za dobrobit nekoga, ki ga sploh ne poznajo, in to brez pričakovanja, da bi zato karkoli prejeli ali se okoristili."

Zahvalila se je tudi vsem tistim, ki pomagajo pri spodbujanju in organizaciji krvodajalstva: "Zaposlenim in prostovoljcem Rdečega križa Slovenije, skupaj s transfuzijskimi službami, ki letno organizirajo 370 terenskih krvodajalskih akcij in poskrbijo, da se te vsakodnevno odvijajo po celi Sloveniji, skoraj v vsakem kraju."

Pred odhodom v tujino darujte kri

Zaradi preprečevanja prenosa novega koronavirusa, posamezniki, ki so bili v tujini, še 14 dni po prihodu domov ne smejo darovati krvi, zato RK Slovenije poziva vse, da še pred odhodom na dopust zavihajo rokav in darujejo kri. S tem bodo pripomogli k vzdrževanju poletnih zalog krvi in izvajanju operativnega programa.